Madžarska delavska rapsodija

Madžarska delavska rapsodija

Oddaja
21. 12. 2018 - 17:00

Madžarski predsednik Janos Ader je včeraj podpisal novo delovno zakonodajo in s tem potrdil sprejetje sporne reforme, ki bo zakonsko dvignila dovoljeno število nadur z 250 na 400 ur letno ter podaljšala rok izplačila nadur z enega na tri leta. Reforma je sprožila val protestov po državi, združila madžarsko opozicijo in javnosti dala vpogled v delovanje vlade premierja Viktorja Orbana, čigar stranka Fidesz ima od aprilskih volitev dalje v madžarskem parlamentu dvotretjinsko večino.

V današnjem Kultivatorju si bomo ogledali, za kakšne spremembe zakonodaje sploh gre in zakaj je reforma, ki so jo protestniki poimenovali kot suženjski zakon, zgolj kaplja čez rob in je le del razlogov za upor Madžarov.

Spremembe delavske zakonodaje na Madžarskem in protesti, ki jih spremljajo
 / 13. 12. 2018
Madžarska je v zadnjih letih postala ena večjih evropskih proizvajalk avtomobilov, potem ko so v državi svojo proizvodnjo odprli trije nemški proizvajalci - Audi, Mercedes in nazadnje BMW. Velik razlog za to, da so se v stranki Fidesz sploh odločili za tovrstno spremembo delavske zakonodaje, lahko tako vidimo v želji, da bi ugodili nemškim vlagateljem in uvedli ukrep, ki bi se lahko spopadel s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile v državi. Ob tem v Orbanovi vladi poudarjajo, da bodo v opravljanje nadur delavci še vedno morali privoliti in da naj bi zakon zgolj omogočil več nadur tistim delavcem, ki si tega želijo.

Razloge za to, da so v stranki Fidesz podali predlog spremembe zakonodaje, podrobneje opiše Benjamin Novak, ameriški novinar, ki deluje v Budimpešti.

Izjava

Sporna pa ni le sama vsebina zakona, pač pa kritiki opozarjajo tudi na dejstvo, da je bil zakon sprejet zelo na hitro, brez javne razprave ali posvetovanja s sindikati. Novak razloži, da so v stranki Fidesz izkoristili pravno praznino, saj zakona ni predlagala stranka kot celota, pač pa so to storili posamezni poslanci, zaradi česar zakonu ni bilo treba iti skozi fazo javnih razprav.

Izjava

Tako imenovani “suženjski zakon” ni bil edini zakon, ki je bil sprejet na ta dan, pač pa je koalicija izglasovala tudi spremembo, po kateri bo vzpostavljen sistem vzporednih sodišč, na katerih bo sodnike lahko imenoval pravosodni minister. Več o zakonu pove Anita Kőműves, novinarka spletnega portala Átlátszó.

Izjava

Madžarske volitve 2018
 / 9. 4. 2018
Vsebina obeh zakonov, kot tudi način sprejetja, so tako v madžarski javnosti kot med opozicijskimi poslanci sprožili ogorčenje in proteste. Novak opiše družne poskuse sicer fragmentirane madžarske opozicije, da bi obstruirala glasovanje o zakonu.

Izjava

“Kaos”, ki ga opisuje Novak, je povzročil tudi kasnejše pritožbe nekaterih poslancev, da glasov v koaliciji niso zbirali na dovoljen način. Tudi zaradi tega so se v opoziciji odločili, da bodo s protestom nadaljevali drugje, in za ta namen sestavili peticijo, s katero so odšli na madžarsko državno televizijo MTV, kjer pa so jim javno branje zahtev v peticiji preprečili.

Izjava

Benjamin Novak opiše, da gre pri poskusu, da bi peticijo prebrali javno prek nacionalnega medija, za simbolično potezo.

Izjava

Hkrati s prizadevanji opozicijskih poslancev so potekali tudi protesti javnosti. Nóra Eörsi iz študentskega gibanja, ki je bilo eno od organizatorjev protesta, opiše njihov potek in organizacijo.

Izjava

Orbanova vlada se je v preteklosti soočala z mnogimi kritikami in tudi protesti zaradi lastnega delovanja, vseeno pa Benjamin Novak tokratno dogajanje vidi kot drugačno.

Izjava

Z Novakom se strinja Kőműves, ki pri protestih opaža, da niso zamejeni zgolj na glavno mesto Madžarske, pač pa se jih opaža tudi v bolj ruralnih predelih države.

Izjava

Kot rečeno, se kritike Orbana pri tokratnih protestih ne omejujejo zgolj na sprejetje sporne delavske zakonodaje, pač pa poudarjajo tudi spolitiziranost nacionalnih medijev oziroma splošno pomanjkanje neodvisnih medijev v državi, ki bi o dogajanjih poročali bolj objektivno. Eörsi o tem, kako vidi odziv medijev na proteste.

Izjava

Stop Soros, krščanski temelji Madžarske in kriminalizacija dela nevladnih organizacij
 / 22. 6. 2018
Da so mediji protestnike označili kot “Soroseve plačance”, pravzaprav ni presenetljivo, saj Orbanova vlada Sorosa že dlje časa izkorišča kot prikladnega “sovražnika” države. Nenazadnje lahko tu omenimo zakonski sveženj Stop Soros, ki so ga na Madžarskem sprejeli junija in ki je sicer kriminaliziral podpiranje ilegalnih migracij.

Anita Kőműves pri tem opaža, da so zaradi pristranskosti državnih medijev ljudje informacije čedalje bolj pogosto začeli pridobivati prek družbenih medijev. Podobno so storili tudi poslanci madžarske opozicije, ki so svoj protest na nacionalni televiziji prenašali v živo prek Facebooka.

Izjava

časopis svobodnih ljudi zaprt
 / 10. 10. 2016
Z Eörsi se strinja tudi Benjamin Novak, ki med drugim poudarja, da so provladni mediji široko razširjeni, neodvisnih medijev pa v ruralnih predelih države praktično ni. Tudi zato lahko upravičeno dvomimo, da bo Orbanu podpora zaradi dogodkov padla. Novak pa verjame, da bo dogajanje, če nič drugega, okrepilo opozicijo.

Izjava

Za danes so sicer v Budimpešti napovedani novi protesti, medtem ko naj bi 16 sindikatov začelo s pripravo na splošno stavko.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness