BMG, 2022

Ob koncu leta se na repertoarju glasbene redakcije Radia Študent znajdejo tudi nekoliko starejši albumi, ki so bili ob izdaji spregledani ali pozabljeni. Zamudniške recenzije so pravzaprav testament tem albumom, saj bi nas preveč pekla vest, če bi vas zastran neaktualnosti prikrajšali zanje. Album Cheat Codes, ki sta ga soustvarila raper Black Thought in producent Danger Mouse, je primer takšnega albuma, ki je vsekakor vreden poslušanja in globlje analize.

Black Thought ali Tariq Trotter je raper znane soul-rap skupine The Roots, ki je nastala v poznih osemdesetih letih v Filadelfiji. Danger Mouse ali Brian Joseph Burton pa je newyorški producent, ki je med drugim zaslužen za inštrumentale kultnega albuma Demon Days projekta Gorillaz, sodeloval pa je tudi z legendarnim MF Doomom. Če poznate zgodovino progresivnega hiphopa, vam že ti podatki narišejo zvočno sliko albuma Cheat Codes. Če je ne, pa sta za umestitev albuma pomembni predvsem dve informaciji: glasbenika sta z Vzhodne obale ZDA, kar njun zvok zaznamuje s tipično medkulturno mešanico historicističnih motivov in urbane pripovedi. Sta tudi starodavneža, torej izkušena, predvidljiva in močno vpletena v kulturo samega žanra – tako kot bi rekli, da glasbeno okolje definira njiju, drži obratno. Morda celo bolj obratno. 

Obče dojemanje rapanja in beatmakerstva Vzhodne obale je skoraj mitološko, saj vzdržuje kontinuiteto ameriške komponirane glasbe. Pripovednega hiphopa se od Jay-Z-ja do Wu-Tang Clana, od Run the Jewels do Griselde držijo vplivi multikulturne glasbene tradicije New Yorka, kar v praksi pomeni, da lahko že po prvi zanki ali kitici slogovno in geografsko umestimo zvok. Sempli klasične, jazz in soul glasbe dopolnjujejo poetiko, ki bi ji lahko zaradi sočne neposrednosti rekli impresionistična, če ne bi imela svoje metadimenzije, ki se sklada z esenco rapa kot urbane poezije. Mnogi bi se strinjali, da prav v newyorški podtalni sceni rap živi v svoji romantični ideji: asketski uporabi obstoječega rapa za gradnjo novega rapa, kar pomeni neštete reference, ki peljejo besedila v globino in konstantno nadgradnjo. Semplanje je taisti izraz v inštrumentalih, je reciklaža, ki spoštuje in razume zapuščino, ker je pravzaprav še vedno složna z gershwinovskim povezovanjem tradicionalnih motivov zavoljo ustvarjanja specifičnega ambienta. 

Med privrženci premišljenega gostobesednega raperskega sloga, ki ga Black Thought in Danger Mouse seveda sooblikujeta, je njuna scena prepoznana kot višek rapa, predvsem zaradi svoje kompleksnosti, ki je navdihnila tudi domačo sceno, na primer Velebor. A isti princip na naših tleh verjetno nikoli ne bo postal del zapuščine za nadaljnje reference, saj je bila pretrgana slogovna vez s koreninami, ki, kot smo že zapisali, segajo v črnsko in drugo manjšinsko glasbo velikega liberalnega mesta. Black Thought pa je borec za pravice črncev v ZDA in ustvarjalno neločljiv od specifične individualne izkušnje, zato svojo pripoved mojstrsko zapelje v večdimenzionalno sliko svoje identitete. Spoznali bomo, kako ga producent Danger Mouse v tem nenehno dopolnjuje in podpira. 

Album Cheat Codes je začel nastajati že leta 2005, kar je očitno že po sami zgradbi skladb. Zato so vsi prijemi, od ritmiziranja pa skladanja semplov do rimanja verzov, stari in preizkušeni. Težko bi našli kakšne izstopajoče avantgardne interžanrske poskuse, kar tudi pomeni, da plošča obdrži nianse, ki so se razkrile skozi čas. Album je bil namreč med letoma 2016 in 2017 skoraj popolnoma predelan in izpopolnjen do letošnjega avgusta. Čuti se, da so sempli in verzi skrbno izbrani. Na albumu namreč ni niti ene zlajnane skladbe, čeprav so vse ušesom prijetne. Tematsko je podobno dovršen kot na primer Big K.R.I.T.-ov 4eva Is a Mighty Long Time, ker se spopada tudi z osebnim odnosom do vere in kritično prevprašuje kulturo in svoj položaj v njej. A Black Thought se, kot se za moža že precej v letih spodobi, ne obeša preveč na svojo karizmo, temveč bolj na znanje. Zato je album tudi klasičen z vidika povzemanja najbolj efektivnih motivov newyorškega rapa, mnogi komadi so preprosto brezčasni in zunajtelesni, v svoji enostavnosti izstopa na primer No Gold Teeth.

Nekatere skladbe popestrijo lokalni gostje nove stare šole iz prejšnjega desetletja, Joey Bada$$, Russ, A$AP Rocky in Killer Mike ter El-P. Ob sodelovanju slednjih treh na komadu Strangers so se marsikomu pocedile sline in kot pričakovano so vsi trije mojstrsko odrapali svoje dele. To je recimo eden primerov vzdrževanja glasbene kontinuitete newyorškega podtalja, potem pa je tu še izjemen singel Belize s posthumno kitico MF Dooma, poln besednih iger. Seveda naletimo tudi na nešteto primerov z imeni oseb, ki so povprečnemu evropskemu poslušalcu povsem tuja, ker so del slogovnega paketa backpackerske subkulture. Ko zaključni komad Violas and Lupitas album zapečati s prijetno sentimentalno melodijo, lahko poslušalsko izkušnjo najlažje povzamemo kot nostalgičen sprehod skozi zgodovino čistega rapa. 

Black Thought je danes dežuren multidisciplinarni umetnik s trenutnim poudarkom na afrofuturizmu, saj je na to temo režiral tudi broadwayski muzikal. Zdi se, da že kar nekaj časa ustvarja v udobju, in to se pozna tudi na njegovi glasbi. Mladostni zanos in prodornost je nadoknadil z modrostjo in preudarnostjo, zato ne moremo pričakovati drugega kot zelo umirjen stilski izdelek, ker je tudi Danger Mouse glasbenik z izjemnim stažem in predvidljivim doprinosom. Če ste njuni ločeni glasbeni poti spremljali dlje časa, bo album gotovo asociativno pester in zanimiv. Če pa se s to rapersko podzvrstjo šele spoznavate, bo Cheat Codes odlična odskočna deska v raziskovanje glasbenih motivov Vzhodne obale ZDA. V igričarskem smislu je to cheat code, ki vam ga zaupa starejši brat ali prijatelj in vam odpre meje spoznanja.