Heavy Lungs: Caviar
FatCat Records, 2025
»Danny Nedelko« je za večino poslušalcev postpanka bojni refren benda Idles, napev, ki v istoimenskem komadu opeva prispevke migrantov v britanski družbi. Hit z njihovega drugega albuma Joy as an Act of Resistance, ki je bend izstrelil med vodilne prinašalce postpankovske godbe, pozna vsak bežni spremljevalec tovrstne glasbe. Veliko manj pa jih pozna ozadje skladbe, ki je bila prvič izdana v obliki deljenega singla z zasedbo Heavy Lungs.
Danny Nedelko je mnogo več kot zgolj sinonim vključujoče družbe, je namreč cenjeni soustvarjalec bristolskih glasbenih prizorišč, na katerih nastopa kot frontman zasedbe Heavy Lungs, ki je letošnjega aprila izdala drugo studijsko ploščo. Energični četverec, ki ga poleg Nedelka sestavljajo še kitarist Oliver Southgate, basist James Minchall in bobnar George Garratt, je že slabo desetletje del produktivne bristolske scene. Komad Blood Brother, ki je izšel kot B stran na razdeljenem singlu z Idles, je bil zgolj začetek za bend, ki ostaja zvest domačemu okolju. Glavni navdih plošče so namreč izkušnje Nedelka in Minshalla med delom v lokalnih restavracijah. Če je Nedelko v domačem kraju dobro znana pojava, pa je v širših glasbenih krogih še vedno predvsem napev nekoga drugega. Zdi se, da želi Caviar to popraviti. Na albumu bend gradi lastno identiteto, ki bi ga postavila ob bok svetovno znanim izvajalcem postpank godbe.
Na to, da bo iskanje identitete tesno povezano z delom v strežbi in hrano, nas opozarja že platnica plošče, ki prikazuje Nedelka s polnimi usti kaviarja. Groteskni občutek, ki ga vzbuja, se zdi nameren komentar na pogosto ekscesne užitke slavnih in bogatih. Prav to je del benda med delom v gostinstvu lahko opazoval iz prve roke, sodeč po besedilih pa do teh ekscesov glasbeniki pristopajo z nekakšno srhljivo fascinacijo. Podobno kot kolega Joe Talbot je tudi Nedelko oster kritik družbenega dogajanja v Združenem kraljestvu. To zaznamo v ironičnem naslovu albuma in tudi v komadih, kot sta istoimenski Caviar in Mr. Famous. Zasedba ni nikoli daleč od norčevanja iz figur angleške aristokracije, nacionalnih herojev, kot je James Bond, in umetnikov, ki bolj kot inovativnost zasledujejo slavo.
Skladbe na albumu so sestavljene v ne najbolj koherentne pripovedi. Bend razmišlja o pomenu slave, medtem ko opravlja različna slabo plačana dela. Mr. Famous denimo opisuje naveličanost nad frustrirajočo realnostjo dela za druge, ki ne cenijo naših sposobnosti. Kot večina vseh nas tudi Heavy Lungs občasno sanjajo o življenju, ki bi razbilo monotonost vsakdana. Zavedno kritiziranje ekscesov slavnih in bogatih, medtem ko zasedba priznava, da tudi sama zasleduje vsaj delček slave, albumu vcepi krepko dozo humorja in ironije.
Če smo od novega vala britanskega postpanka vajeni veliko eksperimentov s sinti, ki nadomeščajo kitare kot osrednjo točko zvoka, pa se Heavy Lungs ne pridružujejo temu trendu. Njihov pristop je preprost – bobni, bas in kitara, ki ustvarjajo nespoliran pankovski šunder. V glasbi ni ovinkarjenja, temveč bend takoj preide k bistvu. S takšnim pristopom predstavljajo težjo stran novega britanskega postpanka. Njihova filozofija je zajeta v naslovu prvenca All Gas No Brakes, ki je izšel leta 2023 in nam da vedeti, da Heavy Lungs neprestano igrajo na najvišjih obratih in brez predaha. Caviar je nedvomno nadgradnja prvenca. Uspelo jim je ustvariti določeno koherentnost, ne da bi pri tem izgubili energičnost.
Ker je album narejen z mislijo na razbijaške koncerte, je bil posnet v živo, saj so člani tako najlažje zajeli prepoznavno energijo. Ne gre torej za glasbo za meditativno poslušanje, zvok je neposreden, tudi besedila ne zahtevajo pretiranega poglabljanja. Toda to ne pomeni, da sporočilnosti ni, gre zgolj za to, da je zasedba popolnoma zadovoljna z neposrednim izražanjem, ki stvari poimenuje tako, kot jih vidi.
Na albumu prevladujejo surove kitare, manični vokali in natančni ritmi, ki celotno sliko povezujejo, da ne razpade popolnoma, čeprav se večkrat približajo totalnemu kaosu. Komad Call it In je denimo najtemačnejši del plošče, v katerem zajebantsko energijo nenadoma zamenja želja po pobegu v droge in alkohol. Bend sporoča, da tudi osebe, ki poskušajo na svet gledati kar se da pozitivno, kdaj zapadejo v krizo verjetja. Ni torej nenavadno, da skladbi Call it In sledi minutni intermezzo Put Thy Kettle On, ki ponudi kratek oddih. Po drami predhodnega komada nam ta paše kot čaj na jutro, ko se zmačkani zbudimo po dnevu ekscesa, ki ga opisuje prejšnja skladba. Nato se album vrne na delovno temperaturo in zaključi s komadoma Mr. Famous in Life's a Buffet.
Če omenjene komade poslušamo zunaj konteksta albuma, so na ravni prve polovice plošče, če pa sledimo albumskemu vrstnemu redu, pa pridemo do zaključka, da postanejo rahlo dolgočasni. Caviar namreč ne ponudi pretirane raznolikosti, neposredni napadi kovinsko zvenečih kitar in skupinsko zapetih refrenov pa lahko našo pozornost držijo zgolj krajše obdobje. Da lahko album še vedno opišemo kot zabavne pol ure poslušanja, je predvsem posledica strastnega izvajanja eksplozivnih komadov, ki skrbijo, da smo ob poslušanju kratke sape in težkih pljuč.
V štartu smo dejali, da je Nedelko zaznamovan z istoimenskim komadom prijateljske zasedbe in da je Caviar poskus vzpostavitve lastne identitete. Po nekaj poslušanjih lahko rečemo, da bendu to v dobršni meri uspe, ker je album jasna nadgradnja prve plošče. Za podobno eksplozijo, kot je uspela Idlesom, pa bodo morali Heavy Lungs ustvariti kaj bolj samosvojega in zapomnljivega. Do takrat bo zasedba ostala priljubljen in pomemben gradník lokalne scene, kar nikakor ni zanemarljivo, za večjo mednarodno prepoznavnost pa bo nujna dokončno oblikovana identiteta, ki bo Heavy Lungs razlikovala od številnih bendov britanske postpank scene. Caviar je postavil trdne temelje, zasedba pa mora s polnim gasom in brez zavor drveti naprej.
Dodaj komentar
Komentiraj