Knives: Glitter
Marshall Records, 2025
Glasbeni kritiški termin tokrat namenjamo zasedbi Knives, ki z debitantskim albumom Glitter zareže globoko v poslušalkino zavest. Dreza v tiste globine, kamor blišč bleščic ne prodre. Dregne naravnost v bedo – in ji nastavi ogledalo.
Začetki benda Knives segajo v leto 2022, ko sta se univerzitetna kolega, vokalist Jay Schottlander in bobnarka Erin Cook, odločila, da med sošolci in znanci, ki jih redno srečujeta na koncertih, poiščeta svoj bend. Tako je nastala šestčlanska zasedba, h kateri vsi prispevajo svoj košček v mozaiku, ki ga najlažje opišemo kot konglomerat ameriškega hardcora, nu metala in eksperimentalne jazzovske svobode. Na bristolski alternativni sceni na odru, ob njem in pod njim odpirajo prostor za pripadnice LGBTIQ+ skupin in drugih manjšin, za katere je skrajni čas, da se opolnomočijo znotraj alternativne glasbene scene. Bend je doslej izdal dva kratkometražca, 2. maja letos pa je pri založbi Marshall Records izdal še svoj prvenec Glitter.
Pridevnik iz Bristola v glasbenem svetu pomeni nekaj takšnega kot to vino je iz Francije – pričakovanja se nemudoma povišajo. Zibelka panka, ki še danes niza kvalitetne kitarske zasedbe, služi zasedbi Knives kot odskočna deska, temelj, na katerem gradijo svoj zvok. Opisujejo jih kot mešanico zasedb Bloc Party, Refused in Idles, s ščepcem Viagra Boysov, kar lahko slišimo v komadu Public Juice. Sekstet, ki mu po krivici pripisujejo oznako postpank – s tem namreč nima nobene druge veze, razen da se dogaja po panku – je svoj zvok izpopolnil nekje na meji med nu metalom in kričečo slam poezijo. Glasba zveni jezno, debitantski album Glitter pa dokazuje, da medžanrsko spajanje nima kreativnih meja. Nabita gromka energija z ritmičnimi pavzami in nemarno jeznim vokalom gradi napetost, ki jo presekata saksofon in harmonična plesnost, mestoma kot nekakšen ironičen posmeh.
Knives so za prvenec pripravili enajst družbenokritičnih komadov, ki kot nož zarežejo v različne globine družbe. Prva skladba The Dagger opozarja na porast skrajne desnice, problematiko migracijske politike in vseh, ki iščejo prijaznejši prostor pod soncem. Nelagodne situacije, nepravice in druge stiske zasedba ubesedi in čustveno predela v besedilih. Komad PHD je odgovor prepotentnežu, ki je bendu zaradi preteklega sodelovanja očital, da je za njihov uspeh zaslužen on, mogotec glasbene industrije, ne pa njihovo delo in trud, ki so ga v glasbo vložili. Po besnem kriku you owe your success to me oziroma meni dolgujete svoj uspeh se v mid-tempu poleg odrezavih bobnov in razjarjenih kitar ironično posmehuje saksofon, ki kasneje s svojo pop melodijo na premeten način začini nu metal, jezi tako priročen žanr. Preseneti zadnja skladba I See Them Fall, ki je inštrumentalen in umirjen komad, nekakšna nežna temačna akustična balada.
V več komadih poteka bitka med refrenom in verzom. Besedila, polna metafor in besednih iger, so nanizana kot slam poezija pod vplivom apokalipse. Čeprav na prvo žogo deluje, da je v ospredju jasen in jezen vokal, ki poetično eskalira do izbruha srčike potlačene jeze, lahko v vsakem komadu slišimo genialen glasbeni del. V komadih Rhinestone Cowboy in Chroma prevladuje bas linija, Eat Thy Neighbour, najljubši hit oboževalk, pa pod drobnosluh postavi bobne. Vsak inštrument je zgodba zase, vrhunci komadov se lahko slišijo kaotično, a že v naslednjem trenutku zvenijo kot harmonija. Pretkan, pameten aranžma, ki lovi ravnotežje v kaosu.
Knives s svojo kritiko niso subtilni. Nabrusili so nože in zdaj bodo zbadali, rezali in secirali vse družbene rane. S frenetičnimi melodijami bruhajo bes, poslušalko posrkajo v spiralo, izpljunejo pa jo šele, kadar odjekne tišina, najsibo pred refrenom ali pa na koncu komada. Bam. Svet je v kurcu, posipajmo se z bleščicami.
Glasbo zasedbe Knives boste lahko v živo slišali tudi na domačih tleh, čez dober teden, v nedeljo, 29. junija, v ljubljanski Gala hali.
Dodaj komentar
Komentiraj