Samozaložba, 2015

Queerovska glasbena scena vzhodne obale Združenih držav Amerike že od nekdaj zaseda poseben prostor. Še posebej bohotno in živahno je zadnje čase v New Yorku. O tem, na kakšen način pravico do svojega teritorija znotraj izjemno homofobne in mizogine rap/hip-hop scene terjajo apokaliptični jezdeci newyorškega queerovskega raperskega kroga, sta nam na domačih tleh v preteklih letih pokazala Le1f in Mykki Blanco.

Varen prostor za glasbo in estetiko, ki sta mnogokrat označeni za ekscesno, na newyorški sceni med drugim nudijo kultni večeri, kot so Vogue Knights, Papi Juice in pred kratkim ukinjeni mesečni event, imenovan GhettoGhotic. Teh prostorov seveda ne zasedajo zgolj raperji, v ospredje prihajajo tudi producenti različnih elektronskih glasb. Eden izmed njih je v Brooklynu bazirani producent dominikanskega porekla LSD/XOXO. V tokratni Tolpi bumov poslušamo njegovo zadnjo izdajo, imenovano Sacanagem.

LSD/XOXO je nase prvič zares opozoril leta 2013, ko je izdal malo ploščo, naslovljeno Softcore. Na EP-ju je nakazal, da se v svojem ustvarjanju poleg mešanja mnogih glasbenih stilov zelo nagiba k različnim sodelovanjem. Hitič EP-ja Softcore je bil nedvomno komad Truth Tella, ki ga je ustvaril skupaj s filadelijsko rapersko divo Cakes da Killa.

Svoje naslajanje na ''that awkward moment when u play throw dat boi pussy to a predominantly straight audience and they burst into flames'' momentih je dokazal tudi z leta 2014 izdanim albumom Whorecore. Na albumu nam LSD/XOXO postreže s sestavljanko vseh možnih urbanih glasbenih queerovskih preferenc, ki so trenutno v ospredju. Minimal house, juke, vogue, jersey, URL-hip-hop in obskurni zasuki mainstream popa, podmazani z mračno bizarnimi, na seksualnost vezanimi besedili. V podobnem miljeju je LSD/XOXO izdal svoj zadnji, drugi dolgometražni izdelek, imenovan Sacanagem. Sacanagem v portugalščini milo rečeno pomeni opolzek. Z naslovom naj bi se LSD/XOXO poklonil brazilskim in 'baile' vplivom ter ljudem, ki so njegov način življenja in glasbo označili za opolzko.



S trinajstimi komadi, ki jih najdemo na albumu LSD/XOXO, sicer nadaljuje z ustvarjanjem antiutopične klubske glasbene mešanice. Album, ki ga je producent označil za izdelek z razcepljeno osebnostjo, je tako lahko soundtrack za intenzivno plesno švicanje v klubih, istočasno pa je zelo primeren za poslušanje v osebnih prostorih, v katerih se lahko brez obsojanja odmaknemo od puritanskih heteronormativnih prepričanj družbe.

 

LSD/XOXO nam na albumu Sacanagem postreže z drugim krogom sodelovanj, ki jih je v veliki meri bilo mogoče slišati že na izdaji Whorecore. Pri komadu Cold Wintour se mu pridruži Cakes Da Killa, v komadu Mindfxvk slišimo v njeni temačni iskrenosti neizprosno raperko iz Tennesseeja, BBYMUTHA. Pevka Rahel sodeluje pri najbolj r'n'bjevsko usmerjenem komadu, Bet. Rahel pa ni edina iz newyorškega kolektiva Camp and Street, ki sodeluje na albumu. V komadu Clips tako slišimo tudi filadelfijskega reperja DonChristiana.

Poleg zasukov mainstream popa se LSD/XOXO na albumu Sacanagem poigrava tudi z vzorčenjem Arce in Schoolboy Q-ja. Komada Rechura in Haphomet Baile sta podmazana z močnim vplivom brazilskega carioca funka in derivatom miami bassa v obliki elektronskega baileja. Kot je zadnje čase običajno, je tudi Sacanagem na internetih dobil obilico bizarnih oznak, "gory anime", "S&M-porn", "high fructose corn syrup" in "very dark cunt shit album" so zgolj nekatere iz tega šopka.

Mi se z zgoraj napisanim strinjamo, dodajamo pa še sledeče. Album Sacanagem ni zanimiv samo zaradi tega, ker nam nudi zelo prepričljivo mešanico različnih elektronskih glasb, ki sooblikujejo queerovsko glasbeno sceno v New Yorku. Albumu je treba dati kudos tudi zaradi tega, ker prepričljivo daje občutek, da je vsaka vrsta seksualnosti dobra. Get your nae nae moves on, album Sacanagem je obvezno poslušanje.