20 Buck Spin, 2023

Tolpo bumov namenjamo novi izdaji benda Vastum iz San Francisca, ki je pred dobrima dvema tednoma izdal peto studijsko ploščo Inward to Gethsemane pri založbi 20 Buck Spin. Ta ameriška založba velja za trdnjavo kvalitetnega death metala in ima že vrsto let pod okriljem bataljon vrhunskih bendov, hkrati pa je to tudi leglo za nove nadobudne deathmetalske bende.

Vastum je bend, ki ima trden renome in velja za eno zanimivejših skupin metalskega podzemlja. Najnovejši izdelek nadaljuje temačni pristop k death metalu, bend pa še vedno sestavljajo vidni člani zahodnoameriške deathmetalske scene. Posameznike iz benda lahko slišimo še denimo v zasedbah Mortuous, Necrot, Stormkeep, Socioclast, Acephalix in Draghkar, marsikatero od omenjenih zasedb pa smo na Radiu Študent tudi že prestavili. Od vseh naštetih bendov veljajo Vastum za soroden projekt benda Acephalix. Na prvo žogo lahko pri godbi obeh bendov slišimo številne podobnosti, predvsem pa ta občutek dobimo zaradi vokalista Daniela Butlerja, ki z unikatnim načinom kruljenja zareže pečat v zvok obeh zasedb. Toda to so podobnosti, za katere bi lahko dejali, da so površinske.

Ob osredotočenju na podobnosti lahko namreč takoj izpostavimo tudi razlike med dvema akterjema in hkrati orišemo odlične prijeme, ki opredelijo Vastum kot imeniten bend. Če začnemo torej pri vokalih, nam je jasno, da imajo ti ključno vlogo. Da oba benda zvenita zverinsko, je zaslužen prav Butler. Vastum morbidnost stopnjujejo še s pomočjo vokala kitaristke Leile Abdul-Rauf, ki pomaga soustvarjati zlovešče vzdušje. Če zasedbi primerjamo žanrsko, lahko seveda oba benda uvrstimo v novi val starošolskega death metala, ki izhaja iz skupnih vzornikov. Razlika, ki se kaže na novi plošči, je predvsem v tem, da Vastum sedaj zvenijo izredno temačno, bistveno bolj kot na starejših izdajah in tudi temačneje kot glasba Acephalix, katerih dušo še vedno oplaja pank etos.

Izstopajoča temačnost deathmetalske godbe je najbolj zanimiva odlika nove plošče. Razodetje nas doseže šele, ko se poglobljeno spustimo v poslušanje, kajti plošča Inward to Gethsemane ob prvem poslušanju zveni kot običajen, kvaliteten death metal. Mračnost začutimo šele, ko se zavemo, da se glasbeniki z večino rifaž izogibajo melodijam, in glasbo snujejo na temelju nizkih tonov in dinamičnih, poskočnih bobnov. Ko se srečamo z bolj melodičnimi pasažami, so te zelo otožne, skoraj melanholične. Vastum tako ustvarijo zelo utesnjeno in temačno muziko, mestoma pa bi jim pripisali celo doom elemente, a je tempo za takšno opredelitev vendarle prehiter. Bend redkeje sicer zaide v hitre ritme, toda glasbo gradi predvsem na srednje hitrih bobnarskih vzorcih. Temu primerno se odzivajo kitare, v katerih dominirajo zažagani rifi, ki so običajno zelo primitivni in enostavni. Kljub temu pa je ta element izjemno učinkovit, kajti bend zveni težko in besno. 

Pri plošči Inward to Gethsemane moramo izpostaviti še eno ključno razliko v primerjavi s preteklimi ploščami benda. Ta sicer ni v domeni zvoka, temveč besedil. Vastum so bili znani po besedilih, v katerih so filozofirali o seksualnosti in z njo povezanimi bolečino, trpljenjem in nelagodjem. Tokrat se osredotočajo na nasilnost v krščanstvu. Fokus je predvsem na bogu in njegovem sadističnem nadlegovanju edinega sina do točke, ko ga križa. Tematika se vrti okrog sadizma, travme in žrtvovanja, besedila pa se dotikajo različnih oblik duhovne agonije v sodobnem življenju in tega, kako smo lahko skozi življenje zlorabljani in posledično mrtvimo v trpljenju.

Aktualni album zasedbe Vastum je imeniten izdelek, ki dokazuje, da ima okvir starošolskega death metala potencial za razvoj in razpoteg v različne ekstreme. Kljub enostavni formi, ki zveni dokaj prepoznavno deathmetalsko, lahko najdemo morbidne podrobnosti in rečemo, da se je tudi tokrat ameriška založba 20 Buck Spin izkazala z odličnim občutkom za izdajanje vrhunskega death metala. Inward to Gethsemane je fenomenalen dokument razvoja benda in ena svetlejših temačnih točk letošnjih sadov metalskega podzemlja.