V Stari mestni elektrarni je Zavod Bunker med ponedeljkom, 7., in petkom, 11. februarja, gostil Močnejše periferije: Južno partnerstvo, mrežo koproducentov sodobnih uprizoritvenih umetnosti iz desetih južnoevropskih držav. Istoimenska koalicija producentov je oktobra lani na slovenske umetnike naslovila javni razpis za mednarodno koprodukcijo. Na razpis se je prijavilo 18 umetnikov in kolektivov, izmed katerih so partnerji izbrali sedmerico, ki se je prejšnji teden tujim producentom predstavila na srečanju Tandem 1.

V ožji izbor so se uvrstili naslednje umetnice in kolektivi: Ivan Sven du Swami, Nika Švab, anonimni umentik Name, kolektiv Počemučka, Loup Abramovici in Tomaž Grom. Vsi umetniki, ki jih v grlu ravno v tem času ni požgečkal koronavirus, so se v Stari elektrarni predstavili predstavnikom partnerskih zavodov. Logiko mreženja v - uprizoritvenim umetnostim na nevladnem sektorju - izjemno nenaklonjenem času pojasni Tamara Bračič Vidmar iz Zavoda Bunker.

V bistvu niso najboljši časi …

Med tednom sta umetnika Name in Nika Švab svoje projekte s širše uprizoritvene umetnosti le predstavila, gledališčniki pa so z lažje uprizoritvenimi projekti odigrali svoje predstave. Plesni performans Poljub, o katerem smo v kulturni redakciji že pisali, in posnetek predstave En K te gleda, kjer štirje mladi umetniki, poleg du Swamija še Klara Kastelic, Tadej Pišek in Mojca Špik, s pomočjo štirih stolov in dvajsetih belih desk uprizarjajo osamljenost, tujost in sovraštvo, navdihnjenih s Kafkovo kratko zgodbo Preobrazba. Predstava Under construction je zaradi bolezni v kolektivu Počemučka odpadla.

Sredstva za mednarodno koprodukcijo so koproducenti namenili Neji Tomšič, vizualni umetnici, pisateljici, soustanoviteljici Muzeja tranzitornih umetnosti, krajše MoTA, nekdanji direktorici festivala Sonica in avtorici snovalne predstave Opijske ladje, s katero se je mednarodni publiki predstavila v torek, 8. februarja. Umetnica obiskovalce predstave povabi na čajanko s skodelicami, ki upodabljajo zgodovino trgovanja s čajem in opijem, ki je v 18. in 19. stoletju rezultiral v britanski kolonizaciji delov Kitajske in Južne Amerike. S pripovedovanjem zgodbe nas Tomšič med pripravo čaja popelje na popotovanje. Čaj v predstavi zavzame funkcijo medija, ki nas povezuje s kolonialno zgodovino, ki se je ob vsakodnevnem uživanju premalokrat zavedamo. Mednarodnim gostom je umetnica snovanje predstave opisala takole.

I actually I started researching …

Medtem ko tudi pogosti obiskovalci predstav lahko spremljamo razvoj osebnih poetik izbranih umetnikov, pa v formalnih kontekstih le redko dobimo vpogled v njihova druga zanimanja. Dragocenost tovrstnih predstavitev umetnikov pa leži prav v tem, Neja Tomšič se denimo zanima tudi za prakse spominjanja, pripovedovanja in sodelovanja v kolektivu Nonument Group.

Obiskovalci srečanja, večinoma producenti iz tujine, so v preteklem tednu med drugim lahko prisluhnili tudi diskurzivnemu programu, ki ga je na kulturni praznik, 8. februarja, z razgrnitvijo kulturnega konteksta performativne umetniške scene v Sloveniji otvorila direktorica Bunkerja Alma R. Selimović, pri čemer so se ji pridružili gostje iz stroke. Program se je nadaljeval v sredo, 9. februarja, z lokalno ekskurzijo treh nekdanjih tovarn, poleg Stare elektrarne še Rog in Cukrarna, ki jih danes zapolnjujejo umetniške vsebine. Kakopak se je pohod začel v prvi izmed obiskanih tovarn, njeno zgodovino je obnovila Tamara Bračič Vidmar.

Stara elektrarna was the first powerplant in Ljubljana …

Vsebino ekskurzije predstavi njena vodička Tjaša Pureber.

Vodstvo po treh tovarnah je pot po spominu …

Pureber pojasni še pomen takšne ture v trenutnem času in prostoru.

Vsi, ki živimo v mestu Ljubljana …

Mreža Močnejše periferije bo v naslednjih mesecih Tandeme 2, 3, 4 in tako naprej gostila tudi v drugih partnerskih državah, kjer se bodo predstavili tamkajšnji umetniki, manjkalo pa ne bo niti diskurzivnega programa, kjer se bo diskutiralo tudi o naravi periferij znotraj Evrope.