Torkovo izganjanje

režiserka Nina Šorak
Velenje, 2003. Teja, priljubljena 16-letnica, nekega dne po pouku izgine. Tri tedne kasneje jo najdejo mrtvo v jarku. Njeno truplo je dokaj načeto, analize DNK površne, obdukcija na sodni medicini ni bila opravljena. Policija zaradi suma aretira Tejinega sošolca in bivšega fanta Jureta. Jure trdi, da je nedolžen, a se ne spomni, kaj točno je počel 21. februarja leta 2003. Kolega Tilen pravi, da ve, kje je bil Jure: ta naj bi ubil njegovo sestro Tejo, kar naj bi mu tudi zaupal. Na dan prihajajo nove informacije o tem, kaj se je zgodilo 21. februarja 2003, in čeprav je Juretov spomin zavit v meglo, se spomni, kaj se je dogajalo kasneje: po zaslišanju in aretaciji je bil manj kot leto zatem obsojen na 15 let zapora.

Tematike kriminalke se vežejo na vprašanja odnosov, sodbe, preden je krivda dokazana, objektivnosti, laži ter motivacij zanje, medijskega linča, sploh v manjših skupnostih v Sloveniji, rasnih, verskih, spolnih nestrpnosti, korupcije in vprašanja odgovornosti.

mala scena ob 21:00: Barbara Zemljič: Praznina spomina - epizoda II

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Komedija

"Vaša gnada, samá sva –
noč je – kdo nama brani?"

Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790) je slovensko dramatiko že v samem začetku vzpostavila kot avtonomno, jezikovno suvereno, problemsko premišljeno in duhovito zvrst, ki je imela poleg literarnih kvalitet še vse tiste kvalitete, ki jih potrebuje oder: prepričljive like, živ dialog, dramatičen zaplet in številne situacije, ki vključujejo uporabo prostora, scenografskih in drugih elementov klasičnega gledališča.
Veliki poznavalec slovenske dramatike Taras Kermauner je zapisal, da nobena slovenska drama ni tako svobodna v obravnavanju telesa, spolnosti, resnice, pravice in etike kot prav Matiček, to paradigmatično delo socialnopolitičnega svobodnjaštva: "Matiček je drama radikalnega posmeha: vsemu, tudi sebi."
Filozof Mladen Dolar pa meni, da je Linhart izkazal svojo neizmerno duhovno prostost s tem, da je vzel za model igre Beaumarchaisovo Figarovo svatbo (1781): "Težko si je predstavljati, kolikšna svoboda je bila potrebna za izbiro takega modela, kolikšno iztrganje iz zakotnih slovenskih razmer, lokalnih razmerij gospostva in hlapčevstva. Linhartova svoboda je bila v pripoznanju: ta model, ta francoski model, nabit s prekucuškimi socialnimi idejami in obetajoč drugačne čase, ta model je veljaven tudi tu, v teh pritlehnih kranjskih okoliščinah. Ta zgodba govori o tebi, ta historični trenutek je naš lastni historični trenutek. Ta gesla so naša gesla, ta čas je naš čas, in naloge, ki jih ta čas postavlja, so naše naloge. Ta model je v svoji univerzalni veljavi toliko slovenski kot francoski in toliko lahko slovenska samobitnost participira na univerzalnem občestvu tedanjega historičnega trenutka."
Tokrat bo priljubljeno slovensko klasično komedijo postavil na oder režiser Janusz Kica, ki slovi po natančnem in pronicljivem branju, tako klasike kot sodobnih besedil.

MATIČEK: To je res! Deklica je ta, da ji ni para! Okrogla kakor igračica, pripravna, priljudna! To je vse živó, vse polno ljubezni in ognja! – In zraven tudi kako pametna! Gre gor in dol in roke riblje. – Ha, ha, ljubi moj baron, sva vkup? Zdaj šele zastopim, zakaj mene tako visoko povzdigniti hočejo. Jaz bi njim služil, oni pak moji ženi; jaz bi njih glavó krišpal, oni pak mojo, jaz bi se za njih žlahto trudil, oni bi pak za mojo skrbeli. Matiček, tako daleč se ne boš zgubil.

mala drama ob 20:00: Prekleti kadilci

"Pomisli, da se uničuješ,
raje na zdrav način umri ..."

Uprizoritev Prekleti kadilci je označena kot gledališki koncert, ker se na eni strani spogleduje s koncertno formo in na drugi ohranja tipično gledališke elemente. Glasba prehaja v gledališke prizore in obratno. Pri tem pa se razmišljanje o kajenju in kadilski problematiki nenehno prepleta z utrinki iz življenja in dela naše prve dame nikotina, Svetlane Makarovič.
Svetlana, ta iskrena in brezkompromisna lučenoska, s svojim delom vedno znova zadene v osrčje problemov sodobne družbe. Neizprosno razgalja dvoličnost, zahrbtnost, povzpetništvo in samoljubje. Njena beseda je kot nabrušen nož, oster in precizen tudi takrat, kadar govori o lepem, dobrem, nežnem in o ljubljenem. V kratki satirični knjižici Prekleti kadilci skozi genezo kadilskega rodu obračuna z nasprotniki kajenja. Z bridkim humorjem se prehodi skozi svetovno tobačno zgodovino in tako naslika hudomušen mozaik kadilske problematike. Začne prav ob stvarjenju sveta, se sprehodi mimo ambicioznega Krištofa Kolumba, ki je prinesel tobačno zlo v Evropo, nadaljuje z nikotinsko evforijo dvajsetega stoletja in se ustavi šele pri temnih, zastekljenih kadilnicah našega časa. Ob tem ji uspe z različnih zornih kotov osvetliti vse bolj perečo problematiko nestrpnosti. Nestrpnosti, ki je venomer usmerjena v kakšno družbeno skupino in se nad njo v končni fazi tudi manifestira.
Nestrpnost do kadilcev pa lahko v nekem trenutku postane metafora za vsakršno nestrpnost, ki se pojavlja v naši družbi. To je nestrpnost, ki zlahka dobi krila in preraste v sovraštvo. Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali naj ta občutja v družbi zatiramo ali priznavamo. Negativna čustva so ravno tako del našega celostnega psihološkega sveta. Mogoče bi jih bilo veliko bolje prepoznati in izraziti kot pa zatirati? Svetlana Makarovič je v svojem prepričanju neizprosno jasna: "Kdor ne zna sovražiti, tudi ljubiti ne zna!" Kako naj se do tega kompleksnega vprašanja opredelimo sami?

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #27

Stand up

Vstopnina: 3EUR

Lutkovno gledališče Ljubljana ob 21:00: Mojster in Margareta

Uprizoritev Mojster in Margarita je razdeljena na interaktivno potovanje, vizualne instalacije in gledališče objekta Vražji triptih režiserja Matije Solceta ter na gledališki evangelij Margareta režiserke Mirjane Medojević.

• Intermedijska instalacija in obenem predstava Vražji triptih predstavlja komunikacijo med arhitekturo, prostorom in performativnimi ekspresijami – s koncertom, projekcijami, velikimi lutkami, gledališčem objekta ter interaktivnimi vizualnimi instalacijami. Izkoriščeni so tako rekoč vsi prostori Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je tako animirano plastno; kot totalno, inverzno gledališče, kjer ni meje med gledalcem in nastopajočim, med odrom in avditorijem; kot stavba s svojimi značilnostmi, ki z vzpostavitvijo v drug kontekst pridobijo nove vsebine, ter kot animacija gledalca, ki se včasih prosto, drugič pod vplivom performansa premika po prostorih in jih animira s svojo aktivnostjo in refleksijo. Triptih vsebinsko povzema predvsem prvi del romana. Interpretiran je skozi prizmo impresij ustvarjalcev scenografa Tomáša Žižke in režiserja Matije Solce, ki sta črpala iz osebnih zgodb Bulgakova in Klemenčiča ter stavbe Lutkovnega gledališča Ljubljana kot organizma in venomer spreminjajoče se strukture.

• Tretji, od prvih dveh ločen, del uprizoritve Margareta, gledališki evangelij je delo režiserke Mirjane Medojević in prek dramskega gledališča sledi poti Margarete Nikolajevne v drugem delu Bulgakovega romana. V ospredju je tako demistifikacija romana kot tudi ustvarjalnega procesa in same predstave, ki dobesedno izziva "vraga". Ustvarja nevarni prostor, prostor igre, kjer se poigrava tudi tudi s svojim gledalcem. Margareta se rada igra, in če bi radi sledili njeni zgodbi, potem ... Naj pride, če že hoče ... Vrag!

Matija Solce je potujoči lutkar, igralec, glasbenik in režiser, ki je doktoriral na praški akademiji DAMU. S svojimi predstavami iz kovčka in s harmoniko je že nekajkrat obšel svet ter igral za najrazličnejše občestvo. V svojih delih pojem "lutkovno gledališče" širi na pojem "gledališče subjekta". Lutka je v tem primeru lahko objekt, lahko je zvok, igralec, lahko je gledalec, gib ali v končni fazi – lutka sama.
Režiserka in dramatičarka Mirjana Medojević je končala študij na Fakulteti dramskih umetnosti na Cetinju, nato pa izobraževanje nadaljevala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, in sicer pod mentorstvom Tomija Janežiča. V LGL se je predstavila s svojo magistrsko produkcijo Zločin in kazen.

Vizualni ustvarjalec in scenograf Tomáš Žižka se ukvarja predvsem s site-specific gledališčem v ne-tradicionalnih prostorih in implementaciji gledališča v različne prostorske in družbene kontekste. Je ustanovitelj site-specific programa na praški akademiji DAMU, kjer tudi uči scenografijo.

Vstopnina: 5.00 €

- - -

MGLC ob 18:00: Vodstvo po razstavi David Lynch, Ogenj na odru

Vstopnina: 5 EUR, 2.5 EUR

Galerija ZDSLU ob 19:00: Skupinska razstava LDK: Linija kot nosilec podobe

Skupinske razstave Društva likovnih umetnikov Kranj nas vedno znova popeljejo v neko novo zgodbo, ki se naslanja na izbran naslov in temu podrejen izbor umetnikov ter njihovih del. Če smo se pred dobrima dvema letoma v Galeriji ZDSLU posvetili izrazito prostorsko obarvani temi "Iluzija in prostor", pa se tokrat spuščamo k bolj prvinski tematiki, za katero se skriva naslov "Linija kot nosilec podobe".

Idejna zasnova naj bi podprla dela, v katerih se pojavi linija kot element s katerim členimo tako realistično kot abstraktno definirano podobo. Torej gre za razpon med kompleksnejšimi deli in poenostavljeno rešitvijo. Linija predstavlja eno od najstarejših likovnih upodobitev ter je temeljni element vseh oblik. Profile in konture predmetov - tako žive kot nežive narave - vidimo kot linearne oblike, ravno tako pa je linija prisotna tudi v risbi, slikarstvu, grafiki, kiparstvu in arhitekturi.

Dela tokratne razstave kažejo širok spekter pristopov zaznamovanih tako v risbi, sliki, digitalni kot tudi klasični grafiki in kiparstvu ter instalaciji.

Razstavljajo: Tomaž Šebrek, Boge Dimovski, Lučka Šparovec, Miha Perčič, Jaka Bonča, Klementina Golija, Klavdij Tutta, Nejč Slapar, Maruša Štibelj, Irena Jeras Dimovska, Franc Bešter, Cveto Zlate, Andreja Eržen, Kaja Urh in Jože Eržen.

Brez vstopnine

DobraVaga ob 19:00: umetnica na mesec: Dalea Kovačec: ALTERED DIARIES

Mlado umetnico, ki trenutno opravlja magistrski študij slikarstva, pri ustvarjanju zanima tema spomina in njegovo spreminjanje ter nezanesljivost. Altered Diaries je še vedno nastajajoča serija slikarskih del in dnevniških risb, v kateri izraža in rekonstruira podobe spominov. V procesu rekonstrukcije pa se ti spomini spreminjajo zaradi vpliva družbe, okolja ali preprosto zaradi minevanja časa.

Kot uvod v razstavo se bomo 5. 6. ob 18:00 srečali Z umetnico osebno. Vabljeni, da se pridružite pogovoru, ki ga bo vodila Ajda Ana Kocutar.

vstop prost

Kulturni center Tobačna 001 ob 20:00: Nikita Kadan, Anna Zvygintseva

Tematska razstava

Opus Anne Zvygintseve spominja na intuitivni dnevnik, v katerem s skulpturami, risbami in videi beleži sledove vsakodnevnega življenja, srečanj, naključij ali avtobiografskih dejstev in na ta način ohranja trenutke, ideje in dejanja, ki bi se drugače izgubili. Za umetniško prakso ukrajinskega umetnika Nikite Kadana pa velja, da nas izpostavlja premisleku o manipulacijah zgodovine, ki se odvijajo v sodobnem političnem in kulturnem diskurzu.

Zanj je edino, kar šteje, kritično zgodovinjenje in ustvarjanje narativa, ki bo lahko preteklost in sedanjost povezal v logično celoto. Vse ostalo je zgolj vojna za spomin, filtriranje in selekcioniranje podatkov, ki je izgubilo ves občutek za odgovornost do preteklosti. Projekt sodi v sklop rezidenčnega programa, ki umetniku narekuje dvomesečno bivanje v Ljubljani, to pa se konča z razstavnim projektom.

Brez vstopnine

- - -

Sigic: Glasbena konferenca: Mednarodne perspektive slovenske glasbe

16:00 Music Slovenia
Predstavitev idejnih zasnov za vzpostavitev slovenske glasbene pisarne oz. music export officea, za strateško načrtovanje in spodbujanje širjenja slovenske glasbe v mednarodni prostor. Ogledali si bomo koga vse lahko pisarna vključuje ter kakšne koristi lahko vsem vpletenim prinese. Izpostavili bomo nekaj primerov dobrih praks na domačih tleh ter predstavili nekaj tovrstnih organizacij iz tujine.
Predstavitev vodi: Peter Baroš, SIGIC
16:45 Pogovor s predstavniki nacionalnih resorjev in organizacij
S kakšnimi inštrumenti razpolaga Slovenija za predstavljanje in promocijo slovenske kulture in umetnosti v mednarodnem prostoru? V kakšni obliki se lahko vključijo v aktivnosti, ki kot prednostni cilj postavljajo trajno in kontinuirano prisotnost slovenske glasbe v tujini?
Gostje:
mag. Kristina Plavšak Krajnc - direktorica Urada Republike Slovenije za komuniciranje
Katarina Culiberg - vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Ministrstva za kulturo
Mika Cimolini - vodja programa Centra za kreativnost
Moderator: Peter Baroš, SIGIC
17:45 Pogovor s predstavniki slovenske glasbene scene
Kakšne poglede do vzpostavitve slovenske glasbene pisarne goji domača glasbena scena? Kateri so primeri dobre prakse predstavljanja slovenske glasbe v tujini? Kako lahko mednarodno uveljavljanje slovenske glasbe pozitivno vpliva na domač glasbeni trg? Kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo mediji?
Gosti:
Nikola Sekulović - glasbeni profesionalec
Andraž Kajzer - programski direktor MENT Ljubljana
Jernej Sobočan – glasbeni urednik na Valu 202
18:30 Predstavitev mreže NIMPE in razglasitev zmagovalcev natečaja NIMPE Music Factory
NIMPE - Network for the Internationalization of Music Producers in Europe je evropska mreža strokovnjakov iz glasbenega sektorja širom kontinenta, katerega namen je ustvariti močnejšo in bolj povezano mrežo glasbenega sektorja. Izvedeli bomo kakšna sta vloga in poslanstvo NIMPE ter na kakšen način lahko imajo od nje korist slovenski glasbeniki, ki se pripravljajo na mednarodni preboj. Sledila bo razglasitev zmagovalcev natečaja NIMPE Music Factory, ki bodo novembra 2018 nastopili na mednarodnem glasbenem festivalu in konferenci Milano Music Week v Milanu.
Predstavitev in razglasitev vodi: mag. Miran Šolinc, ŠKUC

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Moj gledališki rokopis

Pogovor z lavreati ZDUS

Livija Pandur, Aljoša Ternovšek in Ivan Peternelj,

pogovor z letošnjimi lavreati, prejemniki strokovne in stanovske nagrade ZDUS, gostje dramske igralke in pisateljice Drage Potočnjak.

Livija Pandur, prejemnica "Velikega bršljanovega venca", priznanje ZDUS za življenjsko delo, in sicer za vsestransko gledališko ustvarjanje s poudarkom na dramaturgiji
"... Livija Pandur je dramaturginja, snovalka, premišljevalka, ohranjevalka in vsestranska gledališka ustvarjalka, ki je s svojim delom neizbrisno zaznamovala slovensko in širšo gledališko pokrajino."

Aljoša Ternovšek, prejemnik priznanja ZDUS za igralske dosežke za leto 2017
"... Aljoša Ternovšek s svežino in odprtostjo do novih trendov, konceptov in projektov oblikuje tako komične kot kompleksno zastavljene karakterne psihološke vloge, najraje in najbolje pa se znajde v angažiranih avtorskih projektih, ki od njega zahtevajo vsestranski avtorski angažma... "

Ivan Peternelj, prejemnik "Bršljanovega venca", priznanja ZDUS za umetniške dosežke na gledališkem področju za leto 2017
"... V ustvarjalnem opusu Ivana Peternelja pomembno vlogo zavzemajo pretanjeni avtorski projekti, v katerih goji lastni gledališki svet, ki ga odlikujejo poetičnost, avtorska avtentičnost in nestandardni občutek za lepoto."

Brez vstopnine

KOŽ ob 18:00: Slovenci v Ukrajini. Vtisi o potovanju.

Na predstavitvi potovanja v zahodno Ukrajino, točneje v Karpate in Lviv, v okviru Društva Ljubljana-Kyiv bova najprej na kratko predstavila zgodovino kulturnih stikov med Ukrajino in Slovenijo. V Štanjelu, od koder prihajava, se je rodil Josip Abram, prevajalec Ševčenkove pesniške zbirke Kobzar in Hajdamakov. Pred leti je Andrija Hevka v okviru Društva Karpati uresničil svoje dolgoletne napore in sanje s postavitvijo kipov Tarasa Ševčenka in Josipa Abrama na Abramovo rojstno hišo v Štanjelu. Tako so se vzpostavile vezi med nami, Abramovimi sorodniki in društvom in tako se je zgodilo tudi potovanje v Ukrajino. Pet popotnikov nas je v lanskem avgustu združil Andrija Hevka na potovanju kjer nam je razkrival bogato Ukrajinsko kulturo domači novinar in kulturni delavec Jurij Atamanjuk. V Karpatih smo spoznavali bogato kulturo Hutsulov, v Kolomeji smo si ogledali obširno zbirko pisank, Lviv nas je očaral z arhitekturo. Obiskali smo tudi kraje, kjer so se v času 1. svetovne vojne bojevali slovenski vojaki: Berežani, Tuhla, gora Makivka. Žal slovenskih obeležij nismo opazili. Seveda vsako deželo predstavljajo ljudje in Ukrajinci so nas toplo sprejeli in nam predstavili svojo bogato deželo in kulturo.

Brez vstopnine

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Literarna krpanka potuje v Ljubljano (literarni dogodek)

Literarna krpanka je pesniški fanzin, ki izhaja od leta 2013, odkar ga je ustvarila pesnica in urednica Tonja Jelen, od takrat naprej pa se njegovi uredniki menjajo letno. Tokratno Krpanko je uredila ter oblikovala pesnica, prevajalka, fotografinja in kulturna producentka Nina Medved. Za objavo je z javnim povabilom nagovorila mlade pesnike in pesnice iz najmlajše pesniške generacije, tiste, ki je v nekem smislu še v nastajanju. Nekateri so že prepoznavni v širšem literarnem prostoru, mnoga imena pa so povsem nova. Edina omejitev, ki so jo pišoči imeli, je bilo, da naj gre za avtorsko pesem v slovenskem jeziku na temo prihodnosti, njihove lastne ali prihodnost vseh nas kot družbe. Svoje pesmi so za objavo prispevali Matic Ačko, Alenka Avguštin, Kaja Brezavšček, Laura Butaja, Sara Fabjan, Ariela Herček, Monika Kos, Klavdija Košec, Nina Kremžar, Sarah Marn, Adelisa Palić, Amadeja Pipan, Larisa Pohorec, Ema Odra Raščan, Danaja Schaubach, Nika Štumberger, Tom Veber, Klavdija Volf, Nina Vombergar in Metka Zadravec. Za naslovno ročno ilustracijo fanzina je poskrbel Boštjan Kmetec, prevajalec. Fanzin je izdal Kulturni center Maribor s podporo Mestne občine Maribor.

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20:00: Patrick Boucheron, zgodovinar: Kaj zmore zgodovina?

Najbolj znan francoski zgodovinar, avtor dvanajstih knjig, Patrick Boucheron, je med drugim urejal monumentalno delo Svetovna zgodovina Francije (Histoire mondiale de la France), eno najbolj prodajanih francoskih knjig leta 2017, prodano v več sto tisoč izvodih. Delo obravnava štirideset tisoč let francoske zgodovine, od prazgodovine do leta 2015, pisalo pa jo je 122 zgodovinarjev. Knjiga, ki je izšla sredi predsedniške kampanje, je sprožila tudi številne politične boje. Zgodovina v Franciji – kot tudi drugod po Evropi – še vedno predstavlja politično bojišče in desni politični prostor je obsodil pristop Boucherona in njegovih sodelavcev, ki so zgodovino Francije vpeli v svetovno dogajanje in se pri historični naraciji izognili nacionalnemu narativu. Namesto njega so uporabili transnacionalni pripovedni lok, ki omaje številne francoske narodne mite in pokaže, da je nefrancoski element za Francijo prav toliko pomemben kot francoski. Poleg tega so, večinoma mlajši zgodovinarji, pri svojih poglavjih uporabili najsodobnejše pristope, se povsem izognili uporabi opomb in akademskemu žargonu. Delo ni namenjeno velikim možem in njihovim dosežkom, marveč je polno presenetljivih podatkov, zabavnih anekdot, novih perspektiv in svežih glasov, ki jih je zgodovinopisje doslej rado preslišalo.

Patrick Boucheron bo spregovoril o moči zgodovine in zgodovinopisja: kako močno preteklost vpliva na sedanjost, ali si lahko predstavljamo politiko brez zgodovine (in nasprotno), kaj zmore zgodovina, zakaj jo moramo poznati – in ali jo je kdaj vredno pozabiti? Koliko upanja za prihodnost nam sploh še ostane, če vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti?

Pogovor s Patrickom Boucheronom bo vodila zgodovinarka in umetniška direktorica Fabule, Manca G. Renko.

Ob avtorjevem prihodu bo v slovenščini izšlo tudi njegovo delo Kaj zmore zgodovina (Studia Humanitatis).

5, 3* EUR

Bežeče prireditve: