10:05

Evropski parlament je izglasoval nove cilje glede uporabe biogoriv v transportu. Do leta 2030 naj bi se delež biogoriv v transportu povečal na najmanj 12 odstotkov, pri čemer bodo biogoriva prve generacije lahko predstavljala največ 2 odstotka. Prav tako delež takih goriv v  posameznih državah ne bo smel preseči nivoja iz leta 2017, razen v tistih državah, kjer biogoriva prve generacije trenutno predstavljajo manj kot 2 odstotka vseh goriv. Biogoriva prve generacije sicer pridobivajo iz delov rastlin, ki so uporabni v prehrani. Namesto teh si Evropski parlament želi večji delež naprednejših goriv, ki se jih pridobiva iz odpadkov in drugače neuporabnih delov rastlin. Skupni delež goriv, ki temeljijo na rastlinah, pa ne bo smel presegati 7 odstotkov. Parlament je podprl tudi predlog, po katerem bi se skupni delež obnovljivih virov energije v celotni energetski mešanici v Evropski uniji do leta 2030 dvignil na 35 odstotkov.

V isti sapi so Evropski poslanci izglasovali tudi, da bo uporaba palmovega olja prepovedana najpozneje do leta 2021. Okoljevarstvene organizacije namreč opozarjajo, da je širjenje površin za pridelovanje palmovega olja krivo za obsežno izsekavanje gozdov v vzhodni Aziji in Afriki. Daleč največji izvoznici olja sta Indonezija in Malezija, evropske države pa za azijskimi uvozijo največ te surovine. Proti prepovedi je močno lobirala Malezija, njen minister za plantaže in surovine Mah Siew Keong pa je odločitev označil za “pridelčni apartheid”.

Italijanska poslanska skupina Socialistov in demokratov utegne ostati brez vodje. Gianni Pittella, ki trenutno zaseda to funkcijo, naj bi se namreč nameraval podati v nacionalno politiko. Pittella je bil zaradi vodenja kampanje ta teden odsoten na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Portal Politico, sledeč anonimnim virom iz poslanske skupine, poroča, da je njegova kandidatura na domačem parketu že skoraj gotova. Pittella naj bi se potegoval za stolček v pokrajini Basilicata jugovzhodno od Neaplja, ki jo vodi njegov brat Marcello. V Italiji so parlamentarne volitve predvidene marca.

Evropski poslanci so izglasovali ustanovitev posebnega odbora za preiskavo odločitev o uporabi pesticidov. Posebni odbor za produkte za zaščito rastlin bo ugotavljal potencialne pomanjkljivosti pri znanstvenih ocenah škodljivosti pesticidov, vlogo Evropske komisije in agencij Evropske unije pri obnovitvi dovoljenja za pesticid glifosat ter potencialne konflikte interesov v postopku odločanja. Ustanovitev odbora sledi odločitvi Evropske unije, da dovoljenje za uporabo glifosata podaljša za 5 let. Mednarodna agencija za raziskave raka glifosat uvršča pod verjetno kancerogene snovi. Tovrstna klasifikacija pomeni, da raziskave na živalih potrjujejo kancerogenost, medtem ko raziskave na ljudeh niso dovolj trdne za gotove zaključke. Kmetijski lobiji in agrokemična podjetja z Monsantom na čelu so v postopku obnovitve licence trdili, da dokazov za rakotvornost ni. Evropski parlament je sicer septembra lani prepovedal delovanje Monsantovih lobistov v tej instituciji, ker podjetje ni sodelovalo v postopku ugotavljanja svojega vpliva na nekatere raziskave škodljivosti omenjenega pesticida.

Evropski parlament je podprl prepoved ribarjenja z električnim šokom v vodah Evropske unije. Tovrsten način ribarjenja je sicer prepovedan že od leta 1998, a so kasnejši amandmaji omogočili določene izjeme. Te trenutno izrabljajo predvsem nizozemske in britanske ribiške flote. Pri ribarjenju z električnim šokom ladja za sabo vleče mrežo in elektrode, ki v vodo spuščajo kratke električne šoke. Ti zmotijo ribe, ki domujejo na morskem dnu, in jih spodbudijo, da priplavajo bliže površju, kjer jih zajame mreža. Zagovorniki te metode izpostavljajo, da je precej bolj okoljsko sprejemljiva kot klasično ribarjenje z vlečno mrežo, saj ladja mreže ne vleče po morskem dnu in tako ne razrije celotnega tamkajšnjega ekosistema. Nasprotniki pa opozarjajo na bolečine, ki jih električni šoki povzročajo ribam in že tako ali tako prekomeren obseg ribarjenja v evropskih vodah. Evropske države so se sicer s skupno ribiško politiko zavezale, da bodo do leta 2020 kvote za ulov rib omejile tako, da bodo te skladne z dolgoročno reproduktivno zmožnostjo ribjih populacij. Po trenutnem trendu bo ta cilj dosežen šele leta 2034. Najbolj kritično je sicer prekomerno ribarjenje v Sredozemlju.

Delegacija Evropskega parlamenta, ki je na Malti preiskovala stanje vladavine prava, je objavila kritično poročilo. V njem ugotavlja, da Malta ne spoštuje vseh zavez glede direktive za omejevanje pranja denarja. Poleg tega ugotavlja, da sta bila v ta posel vpletena dva visoka vladna uradnika in zato svetuje, da se ju odpusti. Gre za ministra za turizem in vodjo premierovega kabineta, ki sta se v okviru razkritij panamskih dokumentov znašla na seznamu oseb, povezanih s podjetji v davčnih oazah. Delegacija Evropskega parlamenta se je na Malto odpravila po umoru novinarke Daphne Caruana Galizia, ki je preiskovala vpletenost malteškega premiera Josepha Muscata v nečedne posle z Azerbajdžansko vladajočo družino.