Stonewallski upor

Aktualno-politična novica
11. 10. 2022 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10.00

Pogovor o odločitvi ustavnega sodišča o dovoljevanju porok in posvojitev za istospolne pare
 / 13. 7. 2022
Državni svet, drugorazredni dom slovenskega parlamenta, ki je predvsem podaljšek na volitvah vedno znova poražene desnice, danes odloča o odložilnem vetu na spremembe družinskega zakonika. Te implementirajo odločbi ustavnega sodišča, ki določata, da mora zakonodajalec izenačiti pravice istospolnih parov s pravicami raznospolnih. Prvopodpisani pod predlogom veta je Branko Tomažič, ki naj bi v državnem svetu zastopal interese kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. A današnji BritOFF ne bo namenjen državnemu svetu, ki mu tudi po predstavitvi predloga ustavnih sprememb Nove Slovenije trda prede. Osredotočili se bomo na začetke boja za pravice skupnosti LGBT, natančneje na stonewallski upor. 

Z imenom stonewallski upor označujemo več spontanih protestov skupnosti LGBT, ki so se začeli junija 1969. Bili so neposreden odziv na policijsko racijo v gejevskem lokalu Stonewall Inn v soseski Greenwich Village na spodnjem Manhattnu v New Yorku. Danes velja za najpomembnejši dogodek pri začetku organiziranja skupnosti LGBT v Združenih državah Amerike, ki se je razširilo po svetu, čeprav je skupnost že prej delovala tudi drugod. 

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v New Yorku ilegalno že nagovarjanje k istospolnim spolnim odnosom. Prav zato so se posamezniki zatekali v bare, kjer so se lahko razmeroma svobodno družili in izražali. Newyorški državni organ za nadzor prodaje alkohola je takšne bare sistematično redno kaznoval in zapiral z utemeljitvijo, da strežba alkohola osebam iz skupnosti LGBT kali javni red. Leta 1966 je komisija za človekove pravice zaradi pritiska aktivistov odločila, da imajo tudi istospolno usmerjene osebe pravico do postrežbe alkohola. Še vedno pa so bili prepovedani držanje za roke, poljubljanje in ples dveh oseb istega spola. Tako se težave s policijo niso končale, na kar je dodatno vplivalo lastništvo barov, ki so bili pogosto v rokah mafije in niso imeli dovoljenja za prodajo alkohola.

Stonewall Inn, po katerem so protesti dobili ime, je bil sprva običajen bar z restavracijo. Leta 1966 ga je kupila italijansko-ameriška mafijska družina Genovese, ki je imela v lasti večino gejevskih barov v soseski Greenwich Village. Bar so prenovili in ga leto zatem ponovno odprli kot gejevski bar. Obratoval je po načelu, da obiskovalci prinesejo alkohol s seboj, saj ni imel dovoljenja za prodajo alkohola. Nekatere druge pomanjkljivosti, kot je umanjkanje požarnega izhoda in tekoče vode, so rešili s podkupovanjem policije. Bar je bil priljubljen, ker je bil eden redkih, kjer je bil dovoljen ples, dobrodošle pa so bile tudi dragice. 

28. junija zjutraj je policija v raciji aretirala 13 ljudi, med katerimi so bili predvsem zaposleni in dragice. Pred aretacijo so policistke na stranišču preverile njihove genitalije, da so potrdile kršenje zakonov o spolu primernem oblačenju. Dogajanje je doseglo vrh, ko je eden od policistov udaril pripadnico skupnosti LGBT po glavi, medtem ko jo je nasilno rinil v policijsko vozilo. To je sprožilo buren odziv navzočih, ki so v policijo začeli metati kovance, steklenice in kamne. Dogajanje se je tako razvnelo, da se je policija zabarikadirala v bar. 

Policijska racija je tako privedla do šestdnevnih intenzivnih protestov, v katerih so sodelovali prebivalci soseske vseh spolnih usmerjenosti. Nato so prebivalci v nekaj tednih organizirali aktivistično skupino, ki je zahtevala, da lahko vsak, ne glede na svojo spolno usmerjenost, živi razkrito in brez strahu, da bo zato aretiran. Naslednje leto na isti datum se je tisoče ljudi zbralo, da bi obeležilo ta dogodek. Sprehodili so se vse od Stonewall Inna do newyorškega Centralnega parka. Uradni slogan shoda je bil »Say it loud, gay is proud«. Shoda se danes spominjamo kot prve parade ponosa na svetu.

Današnja odločitev državnega sveta sicer ne bo na noben način vplivala na pravice manjšin v Sloveniji, saj je koalicijska večina dovolj trdna, bodo pa z morebitno odločitvijo za veto pokazali, da je njihovo mesto res samo še na smetišču zgodovine.

Ob 8.00

Rezultati splošnih volitev v Bosni in Hercegovini
 / 3. 10. 2022
Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je sprejela odločitev, da ponovi štetje glasov na volitvah za predsednika Republike Srbske. Gre za precedenčno odločitev volilne komisije, ki temelji na ugotovitvi številnih nepravilnosti, ki spodbijajo verodostojnost volilnih rezultatov. Zahtevo za ponovno štetje je že prejšnji teden vložila opozicijska Stranka demokratičnega napredka. Glasovnice celotne Republike Srbske bodo tako prešteli kar na komisiji. Povod za odločitev je bilo priznanje predsednika enega lokalnih volilnih odborov, ki je pred novinarji dejal, da je zaradi utrujenosti vse glasove v svoji vasi, ki jih je prejela kandidatka Jelena Trivić, pripisal Zoranu Kaliniću. Po trenutnih izidih pa naj bi predsednik postal Milorad Dodik, dosedanji srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine. Stranka demokratičenega napredka, katere kandidatka je bila Trivić, je v Banjaluki organizirala več protestov z zahtevo za ponovno štetje.

Evropska unija je veleposlanico Nikaragve Zoilo Müller razglasila za persono non grata. Gre za povračilni ukrep, saj je konec septembra Nikaragva sprejela enako odločitev za veleposlanico Evropske unije v Managui, nikaragovski prestolnici. Za to niso navedli nobenih razlogov, Evropska unija pa je ocenila, da je bil njihov ukrep neupravičen. Povračilni ukrep je Evropski svet sprejel na predlog visokega predstavnika za zunanje zadeve Josepa Borrella. Nikaragva je pred tem diplomatske stike prekinila že z Nizozemsko, Združenim državam Amerike pa sporočila, da njihov novi diplomat v državi ni dobrodošel. 

Ob 9.00

Nadzorni svet družbe Gen Energija je z direktorjem Blažem Košorokom sklenil sporazum o predčasnem prenehanju mandata. Mandat mu bo prenehal z imenovanjem novega direktorja oziroma najkasneje 15. novembra. Obenem je nadzorni svet kadrovski komisiji naložil, naj začne z izvedbo vseh aktivnosti za imenovanje novega generalnega direktorja. Košorok tako mandat končuje po vsega pol leta vodenja podjetja. Na vrh Gen Energije se je preselil neposredno iz kabineta nekdanjega ministra za infrastrukturo iz kvote Nove Slovenije Jerneja Vrtovca. Pred tem je že vodil Holding Slovenske elektrarne. 

Prvi rezultati kažejo, da je na parlamentarnih volitvah v Lesotu zmagala nova sredinska stranka Revolucija za blaginjo, ki jo vodi poslovnež Sam Matekan, po nekaterih podatkih najbogatejši človek v državi. Drugo mesto je ohranila že prej opozicijska levosredinska stranka Demokratični kongres. Južnoafriška država, ki jo ozemeljsko v celoti obdaja Republika Južna Afrika, 120 poslancev voli po mešanem volilnem sistemu. 80 poslancev izvoli s tako imenovanim first-past-the-post večinskim sistemom, 40 pa po proporcionalnem sistemu. 

Vir fotografije: mathiaswasik, flickr, creative commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.