Turške oblasti so novoizvoljenemu županu province Van, Abdullahu Zeydanu iz prokurdske Stranke ljudske enakosti in demokracije, odvzele mandat, guverner province pa je za dva tedna prepovedal vse proteste. Zeydan je na nedeljskih lokalnih volitvah osvojil skoraj 56 odstotkov glasov in tako premagal protikandidata Abdulahata Arvasa iz Stranke za pravičnost in razvoj predsednika države Recepa Tayyipa Erdoğana. Arvas je osvojil 27 odstotkov glasov, vendar so po pritožbi ministrstva za pravosodje volilne oblasti Zeydanu odvzele mandat in ga podelile Arvasu. Dva dneva pred volitvami je sodišče razveljavilo sodbo, ki je Zeydanu povrnila politične pravice, s tem pa mu je bila po nareku volilne komisije kandidatura onemogočena. Oblasti so Zeydana, ki je bil takrat še poslanec Ljudske demokratske stranke, znane kot HDP, zaprle leta 2016, potem ko se je udeleževal pogrebov umrlih članov Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK. Njega in njegove kolege so kasneje obsodili podpiranja terorizma, turške oblasti namreč PKK obravnavajo kot teroristično organizacijo. Stranka ljudske enakosti in demokracije, na listi katere je Zeydan zdaj zmagal, je nastala kot naslednica HDP-ja, saj državni tožilec skuša prepovedati tudi HDP. V stranki na odvzem njegovega mandata napovedujejo pritožbo, vendar poslanka stranke Ceylan Akça Cupolo ne pričakuje ugodnega izida. 

Izjava

Med celotnim postopkom lokalnih volitev so Erdoğanu zveste državne oblasti izvajale volilne zlorabe na jugovzhodu države, kjer je večinsko prebivalstvo kurdsko. Več politikov Stranke ljudske enakosti in demokracije je pristalo v zaporu. Akça Cupolo pove, da odstavitev župana v Vanu ni edini način, kako oblasti poskušajo zatreti voljo tamkajšnjih volivcev.

Izjava

Od četrtka v Vanu potekajo protesti v podporo Zeydanovi kandidaturi. Protesti potekajo tudi drugod, toda kot navaja Akça Cupolo, jih državne sile pospešeno zatirajo. Nadzor nad policijo in vojsko ima v Turčiji guverner province, ki ga postavi predsednik države, v tem primeru Erdoğan.

Izjava

Grški urad za varstvo podatkov je ministrstvo za migracije in azil oglobil zaradi kršitev pri razpolaganju s podatki v azilnih centrih. Ministrstvo v centrih na egejskih otokih uporablja programsko opremo Centaur za nadzor migrantov. Urad za varstvo podatkov je zato ministrstvo oglobil za 175 tisoč evrov, obenem pa zahteva, da v roku treh mesecev odpravi kršitve in začne ravnati v skladu z evropsko uredbo o varstvu podatkov. Z uporabo opreme Centaur in Hyperion je grška vlada pod vodstvom Kiriakosa Micotakisa začela leta 2020. Centaur nadzoruje vedenje migrantov znotraj migrantskih centrov, Hyperion pa premikanje migrantov v centre in iz njih.

Na Portugalskem je prisegla nova vlada, katere koalicija ima v parlamentu le 80 od 230 sedežev. Sestavljata jo Ljudska stranka in Socialdemokratska stranka, obe konservativni, ki sta na volitvah marca skupaj nastopili kot Demokratsko zavezništvo. Premier je postal nekdanji poslanec Luis Montenegro. Za uspešno sprejemanje zakonodaje se bo nova manjšinska vlada morala zanašati na podporo ene od dveh velikih opozicijskih strank. To sta skrajno desna Chega, ki ima v novem sestavu parlamenta 50 sedežev, in socialisti, ki so vlado vodili v prejšnjem mandatu, zdaj pa imajo 78 sedežev. Prejšnji teden so predsednika parlamenta izvolili s podporo socialistov, saj so v Chegi njihovega kandidata zavrnili, a novi predsednik vlade upa, da bodo lahko kot dobri centristi sodelovali z obema strankama. Pričakuje, da bodo kljub manjšini in pomanjkanju političnih izkušenj na oblasti zdržali cel mandat, obljublja pa zniževanje davkov, skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu ter razrešitev sporov z učitelji in policisti glede plač.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal tri zakone o vpoklicu v vojsko. Prvi znižuje minimalno vojaško vpoklicno starost s 27 na 25 let. Čeprav bodo lahko Ukrajinci v vojsko vpoklicani pri petindvajsetih, minimalna starost za razporeditev v enote na fronti ostaja 27. Najvišja starost, pri kateri posamezniki še vedno lahko služijo v ukrajinski vojski, ostaja 60 let za vojake in 65 za častniški kader. Drugi zakon, ki ga je podpisal Zelenski, vsem oproščenim služenja v vojski zaradi invalidnosti nalaga ponovitev zdravniškega pregleda, s katerim preverjajo njihovo bojno zmogljivost. S tretjim zakonom država vzpostavlja digitalno zbirko podatkov, v kateri bodo zabeleženi vsi, ki ustrezajo pogojem za vpoklic. Namen zakonov je povečati število vojakov v zredčeni ukrajinski vojski, delno zaradi bojnih žrtev, delno pa zaradi dezerterstva in izogibanja služenju. Decembra lani je vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni od vlade zahteval vpoklic okrog pol milijona vojakov. Zalužnega je Zelenski odstavil februarja, novi vrhovni poveljnik Oleksandr Sirski pa trdi, da so zahtevo po ponovnem preračunavanju bistveno zmanjšali. Trojico vpoklicnih zakonov je parlament sprejel že maja lani, vendar jih je Zelenski zaradi nezadovoljstva prebivalstva podpisal šele ta teden. Rusko ministrstvo za obrambo medtem poroča o povečanem številu prostovoljnih vojakov. V zadnjih desetih dneh se je vojski pridružilo okrog 16 tisoč prostovoljcev, po trditvah obrambnega ministrstva večinoma zaradi želje po maščevanju žrtev terorističnega napada v Moskvi. 

Kirgizistanski predsednik Sadir Džaparov je podpisal nov zakon o reguliranju nevladnih organizacij. Zakon določa nove obveznosti za nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s političnimi dejavnostmi in prejemajo financiranje iz tujine. Take nevladne organizacije se bodo morale po novem uradno registrirati kot tuji predstavniki, poleg tega bodo morale izpolnjevati obsežnejše pogoje poročanja dejavnosti. Po navedbah vlade je namen zakona preprečiti poskuse vplivanja nevladnih organizacij na javno mnenje o državnih zadevah. Džaparov od prihoda na oblast leta 2020 povečuje svoj vpliv nad mediji in nevladniki. Leta 2021 je podpisal zakon o preprečevanju širjenja lažnih informacij, ki je oblastem podelil dodatne moči pri ukinjanju protivladnih spletnih strani. Z drugim zakonom je povečal svoj vpliv nad državno medijsko agencijo, ves mandat pa »zatira« zahodne glasove v državi, kot je lokalna podružnica ameriškega trobila Radio Free Europe.

Delavci upravnih enot po neuspešnih pogajanjih z ministrstvom za javno upravo četrto sredo zapored stavkajo za višje plače in manjšo obremenitev zaposlenih. Medtem Upravna enota Ljubljana zaradi pomanjkanja kadra krajša uradne ure. Doslej je imela uradne ure od ponedeljka do petka, po spremembi uredbe o upravnem poslovanju, ki jo je vlada sprejela pred dvema tednoma, pa bo sledila urnikom preostalih upravnih enot po državi. Uradnih ur ob četrtkih tako ne bo več. Upravne enote se bodo vse štiri dni še vedno odpirale ob osmih zjutraj, v ponedeljek in torek bodo delale do treh, v sredo do šestih, v petek pa do enih popoldne. Upravna enota Ljubljana navaja, da je to eden od načinov za razbremenitev zaposlenih, zlasti v času, ko jih bo okoli sedmina pomagala pri izvedbi evropskih volitev. Frančišek Verk, predsednik sindikata državnih organov, opozarja, da sprememba delovnega časa ni ena od stavkovnih zahtev, temveč logična posledica podhranjenosti kadra zaradi prenizkih plač. Za eno uro so delo prekinili tudi sodniki, ki protestirajo proti neuresničitvi odločbe ustavnega sodišča o ureditvi njihovih plač.

Državni zbor je sprejel novelo Zakona o javni rabi slovenščine. Namen novele je po navedbah ministrstva za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, ustrezna zaščita in razvoj slovenščine v digitalnem okolju. Po novih določbah bodo morale elektronske naprave, kot so osebni računalniki, tablice in mobilni telefoni, omogočiti izbiro slovenščine za jezik uporabniških strani. Novela zakona za ponudnike pretočnih vsebin, kot sta Disney ali Netflix, ne uvaja obveznega prevajanja podnapisov ali sinhroniziranja govora, saj to področje ureja država izvora. Vladi pa novela omogoča, da s ponudniki o tem sklene sporazume. Za novelo je glasovalo 72 poslancev, proti ni glasoval nihče.

OFF je pripravil vajenec Rok, mentoriral je Luka. 

Vir fotografije: Flickr, Sandro Weltin/©Council of Europe