11. 2. 2026 – 14.00

Albanski protestni molotOFF

Audio file
Vir: MČ
Streljanje na protestu separatistov v južnem Jemnu, prebivalci Štepanjskega naselja tožijo MOL
Audio file
15. 3. 2022 – 17.00
Od protestov proti zvišanju cen goriva do sporov znotraj Demokratske stranke

Več tisoč ljudi je v albanski prestolnici Tirana protestiralo proti vladi premierja Edija Rame zaradi korupcije in zahtevalo njen odstop. Protestniki so v poslopja vlade in parlamenta metali molotovke in kamenje. V spopadu s policijo, ki je posredovala s solzivcem in vodnim topom, so poškodovali vsaj 16 policistov, najmanj 13 protestnikov pa je policija aretirala. Povod za proteste je vladno neupoštevanje odločitve Posebnega sodišča proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki je konec novembra odredilo odstavitev ministrice za infrastrukturo in energetiko Belinde Balluku. Po pritožbi vlade je nato ustavno sodišče odločitev protikorupcijskega sodišča zaradi ministričine imunitete zadržalo do prejšnjega petka. Protikorupcijsko sodišče je odstavitev ministrice zahtevalo po predložitvi dokazov Posebnega tožilstva, da je ministrica prilagajala pogoje javnega razpisa za gradnjo predora Llogara v korist turškega podjetja Intekar Yapi. Opozicijska Demokratska stranka pod vodstvom Salija Berishe je po zadržanju odstavitve začela pozivati k protestom. Zadnji protest z zahtevo po odstopu ministrice je v Tirani potekal konec januarja.

Vir: Port of Aden with the Flag of South Yemen, neznan avtor, Wikimedia Commons (Public domain)
Audio file
7. 1. 2026 – 17.00
Južni prehodni svet razglasil novo ustavo Južnega Jemna in izgubil zaveznike

V južnojemenskem mestu Atak je skupina oboroženih protestnikov poskusila vdreti v poslopje lokalne vlade. Napad so protestniki izvedli po shodu v podporo separatistični organizaciji Južnojemenski prehodni svet. V streljanju med protestniki in vojsko je umrlo vsaj pet ljudi, skoraj 40 pa je ranjenih. Milice separatističnega sveta so decembra začele upor z namenom vzpostavitve neodvisnega Južnega Jemna, vendar jih je v začetku januarja porazila vojska mednarodno priznane jemenske vlade s podporo vojske Saudove Arabije. Vodstvo Južnojemenskega prehodnega sveta je nato odločilo, da svet uradno razpustijo.

Izraelska genocidna vojska v Gazi nadaljuje bombardiranje in topniško obstreljevanje okupiranih območij vzhodno od mesta Han Junis. V Gazo se je prek prehoda Rafa medtem po oskrbi v Egiptu vrnilo okoli 40 bolnih in ranjenih Palestincev. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je podpisal ukaz o odvzemu državljanstva dvema palestinskima državljanoma Izraela zaradi obsodbe terorizma in njuni deportaciji v Gazo po izteku zapornih kazni.

V racijah na Zahodnem bregu je okupatorska vojska aretirala 25 Palestincev. Med racijo v Hebronu je proti prebivalcem uporabila solzivec. Prebivalce mesta Idna, zahodno od Hebrona, okupatorska vojska obvešča, da jim bo odstranila električno napeljavo. To sledi zasegu zemljišč na vzhodu mesta z namenom širitve bližnjih izraelskih naselij. Izraelski naseljenci so v pogromu vasi Dejr Al Dik zahodno od Jeriha, ki še vedno poteka, do zdaj z domov pregnali vsaj 15 družin. Pred tem je skupina naseljencev streljala na palestinske pastirje pri vasi Masafer Jata, nakar so naseljencem prišli s solzivcem pomagat okupatorski vojaki.

Vir: Kolaž po Wikimedia Commons
Audio file
13. 8. 2025 – 17.00
Parafiranje mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je s podpredsednikom Združenih držav Jamesom Davidom Vanceom v Bakuju podpisal sporazum o strateškem partnerstvu, ki vključuje gospodarsko in vojaško sodelovanje. Vance je dejal, da bodo Združene države Azerbajdžanu poslale več vojaških ladij. Sporazum vključuje tudi skupne investicije v razvoj umetne inteligence in digitalne infrastrukture. Dogovor je ameriška vlada Alijevu obljubila avgusta, med pogajanji za premirje z Armenijo. Vance je dan pred obiskom v Bakuju podpisal dogovor z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom o gradnji jedrske elektrarne v Armeniji.

Poveljstvo ameriške vojske za Afriko in nigerijska vojska sta potrdila, da bo vojska Združenih držav v Nigerijo napotila okoli 200 vojakov za boj proti Zahodnoafriški provinci Islamske države. Po besedah tiskovnega predstavnika nigerijske vojske ameriški vojaki ne bodo sodelovali v bojih, bodo pa pomagali pri urjenju in koordinaciji kopenskih in zračnih operacij. Napotitev ameriških vojakov sledi zračnim napadom ameriške vojske na položaje zahodnoafriške Islamske države v Nigeriji, ki jih je pred nekaj tedni ukazal ameriški predsednik Donald Trump. Ta je potrdila še, da so ameriška letala, sicer iz oporišča v Gani, od novembra izvajala izvidniške prelete v Nigeriji.  

Ameriška vlada Donalda Trumpa je uvedla sankcije proti predsedniku zgornjega doma palauskega parlamenta Hokkonsu Baulesu in županu treh Marshallovih otokov Andersonu Jibasu zaradi podpiranja kitajskih interesov in okoriščanja z ameriškimi finančnimi sredstvi. Ameriško zunanje ministrstvo jima je prepovedalo vstop v Združene države. Trump je ob tem oba označil za zelo korumpirana. Po obtožbah ameriškega zunanjega ministrstva je Baules v zameno za podkupnino podpiral kitajske interese na Palauu. Jibas si je po ameriških trditvah kot župan otokov Kili, Ejit in Bikini prisvajal sredstva iz ameriškega Sklada za preselitev atola Bikini, namenjenega odškodninam prebivalcem Bikinija, ki ga je ameriška vojska med letoma 1946 in 1958 večkrat poskusno jedrsko bombardirala.

Vir: kolaž, US department of energy, ArtUK
Audio file
30. 4. 2025 – 17.00
Blackout v Španiji in na Portugalskem

Portugalska notranja ministrica Maria Lúcia Amaral je odstopila zaradi po mnenju opozicije in lokalnih skupnosti nezadostnega in prepočasnega odziva na neurje Kristin. To je pred dvema tednoma na Portugalskem z vetrom pri 200 kilometrih na uro in močnim dežjem povzročilo smrt šestih ljudi, poškodovalo več tisoč stanovanjskih zgradb in glede na vladno oceno povzročilo za vsega skupaj štiri milijarde evrov škode. Resor bo začasno prevzel premier Luís Montenegro.

Štepanjski punt vstopa v pravdarsko fazo. Civilna iniciativa prebivalcev Štepanjskega naselja na Okrajno sodišče v Ljubljani vlaga dve tožbi proti Mestni občini Ljubljana, in sicer tožbo zaradi motenja posesti in tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice. Občina z županom Zoranom Jankovićem na čelu je po mnenju tožnikov mirno uporabo posesti prebivalcev Štepanjskega naselja zmotila in pridobljene lastninske pravice vznemirila z uvedbo plačljivega parkiranja v naselju pred enim mesecem. Za vložitev tožbe so se prebivalci naselja začeli povezovati ter zbirati dokazila in pridružitvene podpise prek lastne spletne strani Štepanjsko parkiranje. Nekateri so svoje nasprotovanje še neposredneje pokazali v začetku meseca, ko so začeli razstreljevati parkomate.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi