BednOFF sio tvorbe
Kubanska ministrica za delo in socialno varnost Marta Elena Feitó Cabrera je odstopila s položaja, zatem ko je v ponedeljek izjavila, da v državi ni beračev, zgolj tisti, ki se pretvarjajo. S tem je sprožila ostre kritike na družbenih omrežjih, do njenih besed pa je bil kritičen predsednik Miguel Diaz-Canel. V zadnjih letih se otoška država spopada z gospodarsko krizo, ki je privedla do pomanjkanja osnovnih potrebščin, kot so hrana, zdravila in elektrika. Stanje v državi je med drugim posledica trgovinskega embarga Združenih držav Amerike, ki so ga te uvedle leta 1960, po kubanski revoluciji. Poleg tega je predsednik ZDA Donald Trump dodatno zaostril sankcije proti kubanski vladi. Ameriško zunanje ministrstvo je prejšnji teden uvedlo nove sankcije proti predsedniku ter nekaterim drugim vodilnim politikom. Sankcioniralo je tudi luksuzni hotel Torre K v prestolnici Havana. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je namreč dejal, da »bodo s tem preprečili, da se z ameriškimi dolarji financira represija kubanskega režima«.
Izraelske sile so napadle sedež sirske vojske v prestolnici Damask. Sionistična vojska je prav tako napadla mesto Suvajda na jugu države, le nekaj ur po tem, ko so s sirskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je v mestu zavladalo popolno premirje. Spopadi v mestu so sprva izbruhnili med manjšino Druzov in etnično skupino Beduinov. Zatem so posredovale sirske vladne sile in v južnem delu mesta uvedle policijsko uro. Dogajanju se je kakopak pridružila tudi izraelska vojska, saj se sionistična tvorba predstavlja kot zaščitnica omenjene manjšine. Proti sirski vojski so izvedli več raketnih napadov in po ukazu predsednika vlade Benjamina Netanjahuja napadli vojaška vozila sirskih sil. Sirske oblasti opozarjajo, da gre za kršenje mednarodnega prava, izraelski minister za diasporo Amičaj Čikli pa se v izjavi sklicuje na varovanje manjšine Druzov, ki jih tvorba vidi kot potencialne zaveznike.
Svojo nesposobnost spoštovanja dogovora Izrael dokazuje tudi v Libanonu, kjer je sionistična vojska kljub premirju napadla pozicije Hezbolaha v vzhodnem Libanonu. V številnih napadih je bilo ubitih najmanj dvanajst ljudi in osem poškodovanih. Izraelska genocidna vojska je sporočila, da so ciljali na vadbena taborišča in skladišča, ki jih borci Hezbolaha uporabljajo za shranjevanje orožja. Premirje med libanonsko uporniško skupino in tvorbo Izrael je bilo podpisano novembra, vendar ni prvič, da ga je slednja kršila. V skladu s premirjem bi morala izraelska vojska iz države tudi popolnoma umakniti svoje sile, a jih kljub temu ohranja na petih strateških lokacijah.
Pri centru za razdeljevanje pomoči v Gazi, ki ga nadzira ameriško-izraelska kvazihumanitarna organizacija Humanitarna fundacija za Gazo, je bilo med stampedom ubitih najmanj 21 ljudi. Palestinsko ministrstvo za zdravje poroča, da so izraelske sile proti čakajoči množici uporabile solzivec, kar je povzročilo kaos in nato stampedo. Sionistično vodena organizacija dogajanje opisuje povsem drugače, češ da so bili v množici prisotni tudi oboroženi borci, ki so povzročili nemir. To seveda ni v skladu s pričanji preživelih, ki jih zaradi poškodb obravnavajo v bolnišnici.
Izraelska ortodoksna stranka Združeni judovski zakonik Tore je izstopila iz vlade premierja Benjamina Netanjahuja. Po mesecih pogajanj ta ni bila uspešna pri oprostitvi ortodoksnih judov služenja vojaškega roka. Odločitev stranke predsednika vlade v parlamentu s 120 sedeži prepušča z zelo tesno večino 61 sedežev. Čeprav so bili ortodoksni judi že dolgo oproščeni roka, je bila lani na podlagi odredbe vrhovnega sodišča ta praksa opuščena. Ortodoksne stranke si od takrat prizadevajo za spremembo zakona o vojaški obvezi, vendar je bilo to oteženo zlasti zaradi genocidnega pohoda sionistične vojske v Gazi in celotni regiji.
Francoski predsednik vlade Francois Bayrou je predstavil reze v državni porabi. Predvideno bosta ukinjena dva državna praznika, in sicer velikonočni ponedeljek in 8. maj, ko obeležujejo dan zmage oziroma uradni konec druge svetovne vojne v Evropi. Poleg tega načrt vključuje omejevanje davčnih olajšav za bogate in zmanjšanje števila delovnih mest v javni upravi. To je premierjev poskus, da državni proračun zmanjša za slabih 44 milijard evrov, saj je to, kot pravi sam, zadnja priložnost, da se stanje izboljša, preden Francijo zdrobijo dolgovi. Bayrou je dodal, da se socialni prejemki in dohodninski razredi prihodnje leto ne bodo usklajevali z inflacijo. Če premier ne opusti načrtov glede proračunskih prihrankov, mu grozi še eno glasovanje o nezaupnici, ki ga je napovedala neuradna vodja skrajno desne stranke Nacionalni zbor, Marine Le Pen.
Minister za delo Luka Mesec je na novinarski konferenci predstavil nova pravila za delodajalce. Delavcem, ki delajo na prostem v vročini, bodo morali delodajalci zagotoviti premor vsakih nekaj ur, skupaj z brezplačnimi brezalkoholnimi napitki. Na Inšpektoratu za delo ugotavljajo, da bodo nova pravila v pomoč predvsem delavcem na manjših gradbiščih. Po posvetovanju s sindikati in delodajalci je ministrstvo sprejelo spremembe pravilnika za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu. Poleg tega bodo v petek sprejeli smernice za delodajalce, ki bodo služile kot priporočila in ne bodo obvezujoče. Namen smernic je predvsem dodatna pomoč tistim, ki delajo pri visokih temperaturah, z ukrepi, kot je ustrezna organizacija delovnega dneva.
Državni zbor je po dveh letih končno sprejel podnebni zakon skupaj z zakonom o rabi konoplje za medicinske namene. Zakon, ki predvideva sistematično in usklajeno izvajanje podnebnih politik, je bil potrjen z 51 glasovi proti tridesetim. Med dolgotrajno razpravo o zakonu je bil ta deležen dveh zelo dolgih razprav, prek katerih so poskušali zagotoviti dolgoročno varnost in trajnostni gospodarski razvoj med vse bolj problematično podnebno krizo. Slovenija bo posledično lahko prvič začela črpati sredstva za socialni podnebni sklad, za katerega na ministrstvu pripravljajo prve vsebine. Poleg tega na sistemski ravni uvaja oceno tveganj za vse sektorje in pripravo regionalnih akcijskih načrtov za spopadanje z izzivi podnebnih sprememb. Predvideni so ukrepi za zmanjševanje toplogrednih plinov v sektorju stavb in prometa, saj gre za usklajevanje s postopki vseh držav Evropske unije. Iz zakona so bile kljub prizadevanju Levice izvzete nekatere vsebine, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva. Medtem je bil zakon o uporabi konoplje za medicinske in znanstvene namene potrjen s 50 glasovi. Ta zdravnikom omogoča predpisovanje konoplje po strokovni presoji, ne glede na indikacijo ali stanje.
Včeraj se je približno tisočglava množica v Šentjerneju odpravila na shod kot opozorilo na naraščajoče nasilje nekaterih Romov in neukrepanje države. Protestniki od vlade zahtevajo ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev. Shod je organizirala Ljudska iniciativa Šentjernej, katere predstavnik Domen Matjaž opozarja, da posamezniki izkoriščajo sistem, katerega sodni in varnostni organi svojega dela ne opravljajo korektno. Iz iniciative institucijam postavljajo rok do sredine septembra, da se na zahtevo odzovejo. V nasprotnem primeru bodo zahteve stopnjevali.
Komentarji
lol
Komentiraj