V Braziliji se je začelo sojenje prejšnjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Obtožnica ga bremeni zlorabe oblasti za namen spodkopavanja volilnega sistema in poskusa rušenja izvoljenega predsednika po volitvah oktobra lani, na katerih je zmagal kandidat Delavske stranke Lula da Silva. Osmega januarja, po Lulovi inavguraciji, je množica Bolsonarovih podpornikov vdrla v stavbi vrhovnega sodišča in kongresa ter v predsedniško palačo v prestolnici Brasilii. Vdor približno pet tisoč ljudi je bil osrednji v vrsti izgredov, ki so jih podžgale Bolsonarove izjave o volilni prevari. Da je Bolsonaro načrtoval državni udar, po mnenju tožilstva dokazujejo dokumenti, odkriti med preiskavo na domu nekdanjega ministra za pravosodje Andersona Torresa in na telefonu enega od Bolsonarovih asistentov. Torres je bil v času januarskega vdora v državne institucije sekretar za javno varnost v zveznem okrožju Brasilie. Na zahtevo vrhovnega sodišča so Torresa aretirali 14. januarja. Če bo Bolsonaro, ki je sojenje predvidljivo označil za politični obračun, spoznan za krivega, bo za osem let izgubil pravico do opravljanja političnih funkcij.

Ameriško vrhovno sodišče je razsodilo proti pravici ljudstva Navajo  do vode. Po odločitvi sodišča »sporazum« med ljudstvom in Združenimi državami iz leta 1868 zvezne vlade ne zavezuje k zagotavljanju dostopa do vode. Zato pobude ljudstva za zagotovitev vode iz reke Colorado zveznim oblastem ni treba obravnavati. Tako je odločila konservativna večina na vrhovnem sodišču. V rezervatu se soočajo z najhujšo sušo v zadnjih tisoč letih. Skoraj tretjina prebivalcev v rezervatu nima dostopa do vodovoda, povprečna dnevna poraba vode na osebo pa tamkaj predstavlja manj kot desetino nacionalnega povprečja. V rezervatu, velikem okoli 70 tisoč kvadratnih kilometrov, ki se razprostira čez ozemlja držav Arizona, Nova Mehika in Utah, živi okrog 160 tisoč ljudi. Ti po odločitvi sodišča ostajajo prepuščeni sami sebi.

Malezijski telekomunikacijski regulator je napovedal tožbo Facebookovega matičnega podjetja Mete zaradi nezaželjenih vsebin na tem družbenem omrežju. Po trditvah malezijske komunikacijske in multimedijske komisije vsebine vključujejo obrekovanje, spletno kockanje, lažno predstavljanje in druge vsebine, povezane z rasami, vero ter kraljevo družino. Komisija navaja, da Facebook doslej ni upošteval zahtev po brisanju teh vsebin. 

Kamboški parlament je sprejel spremembo volilnega zakona, po kateri bo pravica do kandidature odvzeta vsem, ki se kot volilni upravičenci ne bi udeležili splošnih volitev, načrtovanih za 23. julij. Na volitvah bo Kamboška ljudska stranka pod vodstvom večnega premierja Hun Sena edina možna izbira.

V Libanonu so se pred poslopjem centralne banke v Bejrutu zbrali protestniki, ki zahtevajo umik omejitve dvigovanja bančnih prihrankov. Nadzor nad pretokom denarja je centralna banka uvedla ob začetku libanonske finančne krize leta 2019, ki se je začela zaradi inflacije in visokega javnega dolga, pandemija covida-19 in eksplozija v bejrutskem pristanišču pa sta krizo še poglobili. Zaradi s krizo povezane draginje si prebivalstvo vse težje privošči osnovne potrebščine, kot so zdravila, gorivo in nekatera živila, vse težje in dražje pa dostopa tudi do ameriških dolarjev, ki so zdaj glavno sredstvo vsakodnevnih denarnih transakcij v državi. Centralna banka je kontrolo nad dvigovanjem denarja z bank uvedla, da ne bi množično hkratno dvigovanje prihrankov pripeljalo do zloma bančnega sistema. 

Revizijsko podjetje s pooblastilom Evropske unije je odvzelo uvozne certifikate trem kitajskim izvoznikom biogoriv. Revizija je pokazala, da ni mogoče potrditi izvora njihovih proizvodov. Gre za podjetja Hainan Hanpu Import , Hainan Bomi Import in Wuchuan Maosheng Bioenergy . Revizor sumi, da del surovin za biogoriva, ki jih izvažajo navedena podjetja, predstavlja palmovo olje iz Indonezije in Malezije, ki v Evropski uniji ni uvrščeno med trajnostne vire. 

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je po sestanku s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem naštel zahteve Evropske unije. Evropska unija od Kosova zahteva, da ponovno izvede lokalne volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu in konča policijske operacije v bližini občinskih stavb, ter vtraja, naj štirje novoizvoljeni župani albanske narodnosti začasno opravljajo delo izven občinskih stavb. To so tudi zahteve Združenih držav Amerike. Evropske unija od Srbije zahteva brezpogojno izpustitev treh kosovskih policistov, ki so jih srbske oblasti aretirale prejšnji teden. Poleg tega Unija od Vučića zahteva umik protestnikov izpred občinskih stavb. Pogovori sicer niso prinesli napredka.

Kolegij predsednice državnega zbora je soglasno sprejel finančni načrt državnega zbora za leto 2025 in spremembe finančnega načrta za leto 2024. Po spremembah finančnega načrta bo za financiranje političnih strank v naslednjih dveh letih navoljo pet milijonov evrov letno. Po letos še veljavnem finančnem načrtu državni proračun za delovanje političnih strank odšteje na leto dva milijona in pol. Povečanje skupnega financiranja političnih strank je bila obljuba koalicije ob vložitvi predloga novele zakona o političnih strankah. Predlog, ki so ga vložili poslanci koalicije s pomočjo Nove Slovenije, predideva večji delež vsega proračunskega denarja za največje parlamentarne stranke. Brez skupnega povečanja vsote bi manjše stranke, tako parlamentarne kot tiste, ki so na volitvah prejele več kot odstotek glasov, prejele manj proračunskega denarja. 

Strokovna sodelavca v kabinetu Luke Mesca, Anže Dolinar in Sašo Furlan, po informacijah časopisa Delo odhajata z ministrstva za delo. Oba sta bila izvoljena v svet stranke Levica kot del tako imenovanega levega krila stranke, ki kritizira politiko trenutnega vodstva. Potem ko je levo krilo stranke Levica dobilo večino na volitvah v svet stranke, je koordinator stranke Luka Mesec članom sveta ponudil, da ne kandidira za koordinatorja. Dejal je, da v rezultatu volitev prepoznava nezaupnico.

Vir fotografije: izrezano po Palácio do Planalto, Creative Commons