Carinski time OFF
Kenijska policija je med vsedržavnimi protesti, imenovanimi Saba Saba, s katerimi protestniki obeležujejo vsesplošno vstajo leta 1990, ubila vsaj 11 ljudi. Gre za vsakoletne proteste ob obletnici vstaje, s katero so protestniki zahtevali odstop takratnega predsednika Daniela Arapa Moija in ponovno uvedbo večstrankarskega sistema. Tokratni Saba Saba protesti sicer potekajo v luči dlje časa trajajočega protestniškega gibanja, ki ga je sprožila smrt do oblasti kritičnega blogerja Alberta Ojwanga, ki je prejšnji mesec umrl v priporu. Protestniki med drugim opozarjajo na policijsko nasilje in zahtevajo odstop predsednika Williama Ruta. Policija je v prestolnici Nairobi prav tako blokirala večino glavnih cest, ki vodijo do središča mesta, kamor je bila namenjena množica. Proti protestnikom so uporabili tudi vodni top in nanje streljali z ostrimi naboji.
Dobrih šest tisoč ljudi se je odpravilo na Marš miru v spomin na 30-letnico ubitih Bošnjakov med leti 1992 in 1995. V treh dneh bodo prehodili približno sto kilometrov od Nezuka do Srebrenice. Zastavljena pot poteka po poti tako imenovanega Marša smrti, po kateri je okoli 15 tisoč Bošnjakov iz Srebrenice poskušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli. Pohod poteka v času ob 30. obletnici genocida v Srebrenici.
Črnogorski zaposleni v izobraževanju protestirajo proti znižanju plač. Predstavniki sindikata vzgoje in izobraževanja so se zbrali pred pristojnim ministrstvom in izrazili nezadovoljstvo zaradi centraliziranega izračuna plač, ki je stopil v veljavo in zaposlenim plače znižal, nekaterim za več kot 50 evrov. Ministrstvo za izobraževanje in ministrstvo za finance trdita, da je cilj ukrepa izenačitev dohodkov.
Ameriški predsednik Donald Trump je podaljšal rok za sklenitev dogovora o carinah s trgovinskimi partnericami do 1. avgusta. Trump je 14 državam poslal pismo, v katerem je zagrozil s ponovno uvedbo carin, ki jih je aprila zamrznil za 90 dni, če ne dosežejo dogovora. Za Japonsko, Južno Korejo, Malezijo, Kazahstan in Tunizijo bi ukrep prinesel 25-odstotne carine, za Južno Afriko ter Bosno in Hercegovino 30-odstotne, za Bangladeš in Srbijo 35-odstotne, za Kambodžo in Tajsko 36-odstotne ter 40-odstotne carine za Laos in Mjanmar.
Premier Robert Golob je sklical niz sestankov o posvetovalnem referendumu glede članstva Slovenije v Natu. Premier bo do konca tedna opravil še posvetovanja z ustavnimi pravniki, koalicijskimi partnericami, v petek pa še s predstavniki vseh parlamentarnih strank. Golob je referendum napovedal po tem, ko je državni zbor izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je predlagala Levica.
Po besedah obrambnega ministra Boruta Sajovica Slovenija ne vodi evidenc o morebitnem tranzitu orožja preko Luke Koper v Izrael. Na poslansko vprašanje Mateja Tašnerja Vatovca iz vrst Levice je odgovoril, da od oktobra 2023 Slovenija ni izdala nobenega izvoznega dovoljena za končnega naslovnika v Izraelu. Prav tako ministrstvo ne odloča o izvozu, ker ne prejme nobene vloge in ni seznanjeno z vrsto in količino obrambnih proizvodov v tranzitu. Zakon o obrambi sicer določa, da je za vsak izvoz, uvoz ali tranzit vojaškega orožja in opreme čez državno ozemlje treba pridobiti predhodno dovoljenje ministrstva, če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo. Dovoljenje lahko ministrstvo zavrne v primeru omogočanja oboroženih spopadov v državi končnega uporabnika. Na podlagi prehodno izdanih dovoljenj je Slovenija v Izrael izvažala polizdelke za namen izdelovanja orožja, kljub dolgoletni izraelski okupaciji in kršenju mednarodnega prava.
Akademskih 15:
Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je v delovni skupini sodelovala pri pripravi zakona o psihoterapiji, je 26. junija postala dekanja nove fakultete za psihoterapijo. Fakulteto je v okviru Nove univerze, zasebnega visokošolskega zavoda, ustanovil Peter Jambrek, ki je hkrati tudi njen rektor. Dernovšek je sicer zaposlena tudi v kabinetu ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, ki jo je o izvolitvi za mesto dekanje obvestila dan po imenovanju ter se izločila iz delovne skupine. Zaradi neposredne povezave med pripravo zakona in njene vloge dekanje na fakulteti za psihoterapijo je Dernovšek deležna očitkov konflikta interesov in zlorabe položaja. Komisija za preprečevanje korupcije je že potrdila, da so zoper Dernovšek prejeli prijavo in da jo bodo obravnavali v predhodnem preizkusu. Po imenovanju dekanje novoustanovljene fakultete so poslanci Socialnih demokratov umaknili podporo zakonu, saj menijo, da je bil ta pripravljen v postopku, ki je resno kompromitiran. Dernovšek se je z ministrico dogovorila, da ne bo več zaposlena na ministrstvu za zdravje, kljub temu pa sama sodelovanja pri pripravi zakona o psihoterapevtski dejavnosti in prevzema mesta dekanje na fakulteti za psihoterapijo ne vidi kot konflikt interesov.
Državni zbor je v petek soglasno sprejel novelo zakona o osnovni šoli, ki bo začela veljati s septembrom. Večina novosti se sicer nanaša na zagotavljanje varnosti v osnovnošolskih zavodih. Novela med drugim uvaja obvezni predmet informatika in digitalne tehnologije za sedmošolce, omejuje pa tudi uporabo elektronskih naprav v šolskih prostorih na zgolj uporabo v pedagoške namene. Novela ureja tudi področje vzgojnega ukrepanja, pri čemer vzgojni opomin uvaja kot ukrep ob ponavljajočih kršitvah pravil ali hujših kršitvah. Trenutno lahko vzgojni opomin pedagoški delavec izreče, ko je učenec že kršil pravila šolskega reda in vzgojno delovanje ni prineslo želenih rezultatov. Novela uvaja tudi podaljšanje trajanja vzgojnega opomina, pri čemer ta ne bo več trajal do konca šolskega leta, temveč se bo lahko prenesel tudi v naslednje šolsko leto. Učitelji bodo imeli več pooblastil za ukrepanje, saj bodo lahko učencem pregledovali šolske torbe in omarice, če se jim bo to zdelo nujno za zagotavljanje varnosti otrok. Novost je tudi tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika za učence iz romske skupnosti.
Več kot 120 slovenskih pedagogov in učiteljev iz Slovenije je v javnem pismu obsodilo izraelski genocid v Gazi. V njem od slovenskih politikov, odločevalcev in vseh, ki imajo kakršenkoli vpliv, zahtevajo, da, citiramo »odločno in ostro obsodijo ravnanje Izraela in ZDA ter naredijo vse, kar je v njihovi moči, da obsodijo nadaljnjo morijo.« Konec citata. Poleg tega pozivajo, naj se namesto s podporo vojaškim načrtom svetovnih velesil ukvarjajo z izboljšanjem življenja lastnih prebivalcev. Izpostavili so tudi, da so doslej molčali, da pa z vsakim dnevom molka in neaktivnosti normalizirajo genocidno politiko Izraela. Dodali so še, da niso povezani z nobeno politično stranko, nevladno in drugo organizacijo, temveč jih združuje želja po zavzemanju jasnega stališča proti nesmiselnim vojnam in ubijanju.
Ameriška univerza Pensilvanija je z vlado Donalda Trumpa sklenila dogovor o nadaljevanju financiranja. Privolila je namreč, da bo transspolnim športnicam preprečila vstop v ženske športne ekipe in izbrisala rekorde transspolne plavalke Lie Thomas, diplomantke univerze Pensilvanija, ki je poleg številnih drugih dosežkov leta 2022 osvojila naslov ameriške univerzitetne prvakinje v plavanju na 500 metrov. Trump je namreč po prevzemu oblasti od ameriških izobraževalnih ustanov zahteval ukinitev vključevanja in udeležbe transspolnih oseb v ženskih športih, v nasprotnem primeru pa jim grozi odvzem zvezne pomoči.
Dodaj komentar
Komentiraj