Častno meščanstvOFF
Na Irskem danes potekajo predsedniške volitve, kjer bodo državljani izbirali med neodvisno kandidatko Catherine Connolly in nasprotnico Heather Humphreys iz desne stranke. S pozicije se po dveh sedemletnih mandatih poslavlja Michael Higgins, ki je na prejšnjih volitvah s 56 odstotki glasov užival prepričljivo zmago. Po anketah sodeč se naklonjenost volivcev tokrat nagiba proti Connolly, ki ima podporo največje opozicijske stranke Sinn Fein in širše leve koalicije. Po poročanju irskega časnika Irish Examiner ima neodvisna kandidatka prepričljivo prednost s 44-odstotno podporo, kar pripisujejo zlasti premišljeni uporabi družbenih omrežij in enotnosti leve opozicije. Connolly je zagovornica politike vojaške nevtralnosti in trdno nasprotuje vsakemu koraku, ki državo pelje k militarizaciji NATA ali Evropske unije. Volišča bodo danes odprta do 22. ure, prvi rezultati pa znani predvidoma v soboto.
Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil vsa trgovinska pogajanja s Kanado. Odločitev sledi oglasu, ki prikazuje bivšega predsednika ZDA Ronalda Reagana, kako opozarja na negativen vpliv dolgoročnih carin. Oglaševalsko kampanjo je predhodno napovedal premier kanadske province Ontario Doug Ford, ki je igral ključno vlogo pri trgovinskih pogajanjih z južno sosedo. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je Trump oglas označil kot nezaslišan in ponarejen, kar bo vodilo v pravno posredovanje Reaganove predsedniške fundacije. V sporočilu za javnost so zapisali, da oglas ontarijske vlade uporablja selektivni zvok in video. Državi sta sicer povezani na podlagi prostotrgovinskega sporazuma USMCA skupaj z Mehiko, zaradi katerega so carine Trumpove vlade prizadele zgolj 15 odstotkov kanadskega izvoza v ZDA. To predstavlja kar 77 odstotkov vsega kanadskega izvoza, saj sta državi izredno trgovinsko povezani.
Izraelska sionistična vojska je v zadnjem napadu na civiliste na okupiranem Zahodnem bregu v taborišču Askav v Nablusu hudo poškodovala mladega Palestinca, ki je danes umrl. Samo v minulem tednu so aretirali več kot 40 Palestincev med vdorom v mesto Akaba ter danes v Hebronu in Talu. Poleg tega so izraelski naseljenci na Zahodnem bregu v zgodnjih jutranjih urah v mestu Ramala zažgali več palestinskih vozil. Po poročanju palestinskih novinarjev je dotok humanitarne pomoči v Gazo še zdaleč nezadosten. Video posnetek agencije Reuters prikazuje Izraelce, ki poskušajo ustaviti tovornjake s pomočjo, namenjene v enklavo v bližini mejnega prehoda Karem Abu Salem.
Na Madžarskem se je včeraj večtisočglava množica zbrala na ulicah Budimpešte, kjer so podporniki glavnih dveh političnih gibanj v državi izvedli nasprotujoče demonstracije. Privržence trenutno vladajoče stranke Fidesz je v okviru tako imenovanega pohoda miru nagovoril predsednik vlade Viktor Orban, ki je priložnost izkoristil za kritiko Evropske unije. Ponovno je obnovil svoje nasprotovanje vojnim izdatkom Ukrajini in opozoril na vojno hujskaštvo, ki ga domnevno izvaja Bruselj. Istega popoldneva je Madžare na ulico pognala opozicija s stranko Tisza na čelu, ki jo vodi nekdanji član Fidesza Peter Magyar. Tudi on je podpornike nagovoril na opozicijskem nacionalnem shodu, kjer se je kot Orbanov glavni nasprotnik ponovno zavzel za boj proti korupciji ter za spremembo režima. Omenjeni stranki bosta namreč glavni kandidatki v boju za večino na parlamentarnih volitvah aprila 2026.
Študenti iz srbskega mesta Novi Pazar na jugu države, ki so se pred več kot tednom dni odpravili na pot proti Novemu Sadu, so včeraj prispeli v mesto Kosjerić. Pred vstopom v mesto jih je tam poleg nekaterih dobronamernih občanov dočakala lokalna policijska enota, ki je z vozilom zaustavila kolono. Zatem so izvedli pregled vozila, v katerem pohodniki prevažajo svoje stvari. Iz ministrstva za notranje zadeve sporočajo, da sta bila na podlagi tega zaplenjena teleskopska palica in solzivec. Po pregledu so lahko študenti nadaljevali pot do cilja, kjer so jih meščani dočakali z ognjemetom.
Včeraj je v središču Ljubljane potekal shod proti policijskemu nasilju, ki ga je organizirala Ambasada Rog. Protest je spodbudil rasno motiviran napad policije na begunca, ki mu je država podelila mednarodno zaščito. Policisti so nanj planili s solzivcem in v posegu povzročili takšne poškodbe, da je napadenca morala odpeljati urgenca. Shod se je pričel v Miklošičevem parku, kjer so opozorili zlasti na policijsko diskriminacijo, s katero se soočajo tuji delavci. Begunci se z nasiljem soočajo že na državnih mejah, kjer policija v skladu z evropskim migracijskim sistemom ravna nasilno. Z ljubljanske Policijske uprave zanikajo brutalen poseg svojih uslužbencev, vendar bodo postopek preverili in ravnali skladno z ugotovitvami.
V državnem zboru danes poteka izredna seja, na kateri obravnavajo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki so jo vložili poslanci strank NSi in SDS. Ministru očitajo predvsem nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo ter zavajanje javnosti o storitvah dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Poleg tega izpostavljajo načeto zaupanje v ministrovo funkcijo. Vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj meni, da je bila interpelacija nujna, saj zakon o dolgotrajni oskrbi ne bo v celoti zaživel, tudi ko s 1. decembrom začne veljati pravica do dolgotrajne oskrbe. Maljevac vse očitke zavrača in omenja tudi, da predlagateljem zakona v svojih vladnih mandatih na omenjenih področjih ni uspelo doseči oprijemljivih rezultatov. Za razpravo je na voljo 14 ur in pol.
Za konec pa še na obalo, kjer so koprski mestni svetniki na seji zavrnili opredeljevanje do častnega meščanstva Benita Mussolinija. Svetnica iz vrst Socialnih demokratov Jadranka Šturm Kocjan je predlagala razširitev dnevnega reda s točko o opredelitvi do italijanskega fašističnega diktatorja, a so jo svetniki odklonili. Častno meščanstvo je bilo Mussoliniju dodeljeno leta 1924, a svetnica svobode Mateja Hrvatin Kozlovič izpostavlja, da nima nikakršne pravne veljave in potemtakem simbolno ne obstaja. Svetniki med drugim ugotavljajo, da odpiranje te teme diktatorja rehabilitira in s tem sproža neprijetne občutke med ljudmi. Predstavnika italijanske skupnosti Alberto Scheriani in Roberta Vincoletto prav tako opozarjata, da občina ne nosi odgovornosti za odloke, ki so bili sprejeti v sklopu takratne Kraljevine Italije. Razloge za predlog uvrstitve točke na dnevni red in njegovo zavrnitev komentira Šturm Kocjan.
Dodaj komentar
Komentiraj