Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec se je odzval na izraelsko povabilo na ogled propagandnega filma, o katerem smo poročali včeraj. Danes ob šesti uri izraelsko veleposlaništvo vodje poslanskih skupin in z njimi poslance treh parlamentarnih odborov vabi na ogled »neobdelanih« posnetkov dogajanja na meji med Izraelom in Gazo 7. oktobra. Pred Judovskim kulturnim centrom, kjer si bodo poslanci ogledali posnetke, bo potekal tudi protest. Po mnenju Vatovca gre pri izraelskem povabilu za očiten poskus vplivanja na odločevalce in vmešavanja tuje države v demokratične procese Slovenije. Zunanjo ministrico Tanjo Fajon je Vatovec pozval, naj pokliče izraelskega veleposlanika Zeeva Bokerja na zagovor in tovrstne poskuse vmešavanja obsodi. 

Sodniki so začeli 14-dnevni opozorilni protest — ne stavko —, da bi opozorili na vladno zamujanje pri uresničitvi ustavne odločbe. Lani je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev sodniških plač neskladna z načelom sodniške neodvisnosti in načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso primerljive s plačami predstavnikov izvršne in zakonodajne veje oblasti. Protestna metoda bo odpovedovanje obravnavnih narokov. Posamezni sodniki se bodo sami odločali o preklicih že razpisanih narokov. Na Slovenski tiskovni agenciji poročajo, da je za današnji dan na ljubljanskem okrožnem sodišču preklicana vsaj polovica narokov v kazenskih zadevah, na mariborskem trije od štirih, na kranjskem pa ne bo ene od štirih obravnav. Na okrožnih sodiščih so preklicali tudi večino pravdnih in gospodarskih zadev. Sicer ni znano, koliko narokov so sodišča preklicala protestno, koliko pa iz drugih razlogov. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so ocenili, da gre približno 90 odstotkov odpovedi obravnav do konca tedna pripisati protestu sodnikov. Toda poudarili so, da so sodniki pri odločitvi o odpovedi obravnav avtonomni in jim ni treba sporočati, zakaj je kakšna obravnava odpadla. Sodniki, ki so se jim v borbi za višje plače pridružili tožilci, so minuli četrtek delo prekinili za eno uro, ne izključujejo pa niti možnosti prave stavke. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan obžaluje, da ministrstvo z izvršitvijo ustavne odločbe zamuja. Po njenem pri uveljavitvi odločbe ostaja odprto še vprašanje, kakšna je primerna višina sodniške plače, zato bi od sodnikov želela slišati, kakšno razmerje plač v javnem sektorju ustreza sodbi ustavnega sodišča. 

Proti stavki, in sicer zdravniški, je približno 200 ljudi protestiralo na pobudo Glasu ljudstva. Od Prešernovega kipa, ki so ga opremili z ročno opornico, so odšli do parlamenta. Vrata državnega zbora so polepili z gradivom, ki naj bi poslance ozavestilo o predolgih čakalnih vrstah in drugih problemih v zdravstvu. Poslance so še pozvali k sprejetju zakonodajnega predloga Glasu ljudstva, ki ga je iniciativa vložila s podpisi volivcev. Proti včerajšnji stavki zdravniškega sindikata Fides so protestirali, ker menijo, da je njen namen izločitev zdravnikov iz javnega plačnega sistema ter zvišanje plač starejšim zdravnikov, ki zase zahtevajo nov in poseben plačni razred. Menijo tudi, da je cilj Fidesove stavke politična destabilizacija vlade in dvig plač tistim zdravnikom, ki so v zadnjem mesecu zasedali 48 mest na lestvici 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev. Za etimološki performans je kot običajno poskrbel Boris Aglagol Novak:

Pesnitev

Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov in najokretnejši poslovnež pod Alpami Joc Pečečnik podjetje Moda Mi&Lan pošilja v stečaj. Razlog za to je po Pečečnikovih besedah, da v podjetju z okrog 100 zaposlenimi ne najdejo šiviljskih kadrov. Po mnenju Pečečnika zaposleni zaradi stečaja ne bodo na slabšem, saj bodo na zavodu za zaposlovanje, citiramo: »Dobili skoraj isto, kot so zdaj.« Pravzaprav bodo dobili več, konec leta so zaposleni namreč dobili izplačan samo del plače v višini 180 evrov. Inšpektorat za delo je lanskega aprila, še preden je podjetje prevzel Pečečnik, proti tedanjim vodilnim vložil kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev. Inšpektorat je ovadbo vložil po 11 letih in 33 inšpekcijskih nadzorih, v katerih so ugotovili 42 kršitev. Lansko poletje je nato Pečečnik prevzel 80-odstotni delež lastništva Mode Mi&Lan od Milana Mörca. Ta je bil pred stečajem dolgoletni tehnični direktor Mure, nato tudi član uprave. Njegovo podjetje Moda Mi&Lan je uporabljalo obrat propadle Mure v Gornjih Petrovcih, kjer okrog 100 ljudi zdaj ostaja brez službe. Pečečnik je ob naznanitvi stečaja povedal še, da bodo na vrtinah podjetja Costella v Kostelu, katere lastnik je postal medtem, po novem polnili vodo za znamko Zala. To je v začetku lanskega leta od Heinekena kupilo podjetje Nika Bev, čigar lastnik je hrvaški Stanić Beverages.

Na tuje. V oddajni studio ekvadorske državne televizije TC je med prenosom vdrla skupina zamaskirancev in osebje televizije hotela vzeti za talce. Specialna policija je 13 ljudi urno aretirala. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa, sicer sin kralja banan Álvara Noboe, je razglasil 60-dnevno izredno stanje ter uvedel policijsko uro, ki velja med enajsto zvečer in peto zjutraj. Konservativni predsednik, ki se je na oblast zavihtel novembra, je napovedal vojno proti 22 kriminalnim združbam. Razglasil jih je za teroristične organizacije in vojski naročil, naj jih pobije. V najmanj šestih ekvadorskih zaporih so zaporniki v ponedeljek organizirali upore in v njih prevzeli nadzor. Že pred tem, v nedeljo, je iz zapora v Guayaquilu zbežal José Adolfo Macías, vodja tolpe Los Choneros. Prav v nedeljo bi morali Macíasa premestiti v visoko varovan zapor, a so našli prazno celico. Gre za eno najvplivnejših tolp v Ekvadorju, kjer se karteli borijo za nadzor nad teritorijem. Med kampanjo pred lanskimi volitvami so tolpaši ubili predsedniškega kandidata Fernanda Villavicencia, zaradi česar so tudi volitve potekale v izrednem stanju. 

Iraški premier Mohamed Al Sudani se je javno zavzel za hiter odhod ameriške vojske iz države. Ocenil je, da obstaja potreba po reorganizaciji odnosa z Združenimi državami Amerike, zato da ameriška prisotnost ne bi mogla biti več povod za destabilizacijo Iraka. Al Sudani je dejal, da se morajo o umiku dogovoriti z Američani, ki imajo v Iraku še okrog 2300 vojakov. Ameriška vojska je prejšnji teden v Iraku ubila več poveljnikov proiranskih milic, nazadnje Muštaka Al Džavarija, voditelja milice Harakat Al Nudžaba. Poboje članov milic je ameriška vojska upravičila kot odgovor na več napadov njihovih pripadnikov na ameriške vojaške baze. Na iraških tleh je ameriška vojska vse od invazije na začetku tisočletja, novo vlogo je dobila po vzponu Islamske države. Iraško vojsko Američani urijo in si z njo izmenjujejo obveščevalne podatke, nudijo pa ji tudi zračno podporo. 

Izraelska vojska je okrepila genocidno ofenzivo v srednjem in južnem delu okupirane Gaze. Na območju Burejdža je zadela začasno elektrarno s štirimi velikimi električnimi generatorji. Elektrarna je zagorela in poškodovala električno infrastrukturo v okolici. Izraelski okupatorji so z začetkom oktobrskega obleganja Gaze prekinili dobavo elektrike v enklavo, kmalu pa je tamkajšnjim termoelektrarnam zaradi izraelske blokade uvoza goriva zmanjkalo tudi tega. 

Vir fotografije: Penitenciaría, CC BY-SA 4.0, wikimedia commons