V Libanonu je sočasno eksplodiralo več tisoč pozivnikov, ki so jih posedovali pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah. V eksplozijah je po poročilu libanonskega ministrstva za zdravje umrlo več kot deset ljudi. Okrog 2700 jih je ranjenih, od tega pa jih je več kot dvesto v kritičnem stanju. Med mrtvimi in ranjenimi so tudi civilisti. V Hezbolahu so za nastavitev eksplozivov v pozivnike obtožili Izrael in napovedali povračilne ukrepe. Eksplozije je za izraelsko agresijo označil tudi libanonski informacijski minister Ziad Al Makari. Da za napadom stojijo izraelske oblasti, prav tako poročata ameriška medija New York Times in CNN. Po njunem poročanju je šlo za skupno operacijo izraelske tajne službe Mosad in izraelskih obrambnih sil. Tako izraelske oblasti kot vojska se na obtožbe še niso odzvale. Simultane eksplozije so se sicer sprožile dan po tem, ko je izraelski obrambni minister Joav Galant na srečanju z ameriškim odposlancem Amosom Hochsteinom izjavil, da je čas za diplomacijo z gibanjem Hezbolah minil in da lahko v ospredje stopi vojaška moč. Izraelska okupatorska vojska in Hezbolah se sicer preko izraelsko-libanonske meje medsebojno obstreljujeta ves čas izraelskega genocidnega pohoda v Gazi. Skupno sta v enajstih mesecih izvedla skoraj 10 tisoč napadov.

Podporniki nekdanjega bolivijskega predsednika Eva Moralesa so začeli enotedenski protest proti vladi predsednika Luisa Arceja. Blokirali so ceste v prestolnico La Paz in poti do jezera Titicaca. K protestom, imenovanim »Pohod za rešitev Bolivije«, je pozval Morales, potem ko ga je Arce na nacionalni televiziji obtožil, da je organiziral poskus državnega udara. Tega je konec junija amatersko vodil general Juan José Zúñiga, ki je bil po samo nekaj urah aretiran. Arce in Morales pripadata isti stranki Gibanje za socializem, ampak vodita različni krili stranke. Arceja je Morales podprl kot predsedniškega kandidata stranke na volitvah leta 2020, ko je bil sam v izgnanstvu v Argentini zaradi državnega udara prejšnje leto, tekmovanje med njima pa se je začelo po Moralesovi vrnitvi v domovino.

Regionalna vlada Tverske oblasti v Rusiji je po ukrajinskem napadu z droni odredila delno evakuacijo prebivalstva mesta Toropec. Iz ukrajinske obveščevalne službe so sporočili, da so v mestu uničili skladišče orožja, kjer so se nahajale rakete, letalske bombe in topniško strelivo. Eksplozijam v skladišču je sledil požar na šest kilometrov širokem območju. Rusko ministrstvo za obrambo je medtem objavilo podatke, po katerih je protizračna obramba ponoči sestrelila 54 ukrajinskih dronov v petih drugih ruskih regijah, o žrtvah in škodi na ruski strani pa ne poročajo. Evakuacijo iz Toropca ruska tiskovna agencija Tass pojasnjuje s požarom, ki ga je povzročil padec sestreljenega ukrajinskega drona in čigar točne lokacije ne razkrivajo. Toropec ima sicer 11 tisoč prebivalcev.

Gruzijski parlament je sprejel zakon o družinskih vrednotah in zaščiti otrok, ki posega v pravice LGBT+ oseb. Zakon prepoveduje istospolne poroke, posvojitve otrok za istospolne pare, spremembo spola ter javno spodbujanje in prikazovanje istospolnih odnosov. Prav tako izničuje istospolne zakonske zveze, sklenjene v tujini. Zakon je podprlo 84 poslancev, opozicija pa je glasovanje bojkotirala. Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili je napovedala veto, vendar ima koalicija pod vodstvom stranke Gruzijske sanje v parlamentu dovolj glasov, da ga zavrne, saj za to zadostuje že navadna večina.

V Gani je opozicijska stranka Nacionalni demokratski kongres organizirala proteste v regionalnih prestolnicah proti vplivanju na volitve. V opoziciji volilno komisijo obtožujejo, da briše volivce iz volilnega registra in da je več volivcev brez njihove vednosti prepisala na druga, bolj oddaljena volišča, s čimer bi jim otežila ali celo preprečila udeležbo na prihajajočih predsedniških volitvah. Decembra se bosta za prevzem predsedniške funkcije pomerila trenutni podpredsednik Mahamudu Bawumia iz desničarske Nove patriotske stranke in John Mahama iz socialdemokratskega Nacionalnega demokratskega kongresa, ki je bil predsednik države med letoma 2012 in 2017.

V delu regije Kašmir pod indijsko upravo so se začele prve regionalne volitve od leta 2014. To so hkrati prve regionalne volitve v Kašmirju od ukinitve delne avtonomije in statusa zvezne države po odločitvi vrhovnega sodišča leta 2019. Volitve v 90-članski regionalni parlament bodo potekale v treh stopnjah, v katerih volijo različni okraji. Večinsko muslimanska regija ima trenutno status zveznega teritorija, s čimer ji pripadata lokalni parlament in vlada, vendar ima zvezna vlada več pristojnosti na varnostnem področju. 

Delavci podjetja Cimos so v tovarnah v Vuzenici in Senožečah opoldne za dve uri opozorilno prekinili delo. Sindikat kovinske in elektro industrije, krajše Skei, se je za stavko odločil, ker po pol leta pogajanj vodstvo podjetja ni pristalo na zvišanje plač. Zaposleni v Cimosu so prvo stavko napovedali že marca, a so jo zamrznili, potem ko so se s predstavniki podjetja dogovorili za ustanovitev delovne skupine za dogovor glede povišanja plač. V sindikatu zahtevajo izenačitev najnižje osnovne plače v podjetju z minimalno plačo in uskladitev ostalih plač s tem dvigom, poleg tega želijo začeti pogajanja o novem plačnem modelu. Kot je povedal predsednik Skei za Kraško, Notranjsko in Obalo Aleš Hoge, je vodstvo podjetja zavzelo stališče, da je podjetje vse svoje zakonske obveznosti že izpolnilo, ko je marca letos po dogovoru s sindikatom zvišalo plače za deset odstotkov. Kljub temu zvišanju 240 zaposlenih še vedno prejema dodatek do minimalne plače. Od maja 2020 je lastnik Cimosa nemški sklad Mutares. Poleg Vuzenice in Senožeč ima podjetje tovarno še v Mariboru.

Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvátha proti opozorilu Komisije za preprečevanje korupcije o nezdružljivosti funkcij poslanca in zastopnika v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti. KPK je opozorilo izdala leta 2019, o Horváthovi pritožbi pa je upravno sodišče odločalo drugič. Po prvi sodbi je vrhovno sodišče decembra lani odločitev o opozorilu KPK vrnilo upravnemu sodišču v ponovno odločanje, ki je tako ponovno potrdilo nezdružljivost funkcij.