Zahodne države so začele izvajati sankcije proti ruskim podjetjem in posameznikom v odgovor na včerajšnje priznanje neodvisnosti območij Doneck in Lugansk v Ukrajini pod nadzorom proruskih separatistov. Ameriške sankcije naj bi nekatere ruske banke odrezale od zahodnih finančnih trgov, prav tako pa je obveljala prepoved trgovanja z ruskimi državnimi obveznicami na ameriških trgih. Podobno so s svojim paketom sankcij storile tudi države Evropske unije. Prosto po Toninu so ZDA rusko priznanje oziroma napoved napotitve vojske na dotična območja označile za invazijo. Jutrišnje srečanje zunanjih ministrov ZDA in Rusije je odpovedano, predsednik ZDA Joe Biden pa je napovedal »popolnoma defenzivno« napotitev dodatnih enot ameriške vojske v baltske države. Kitajska je sankcije označila za prilivanje olja na ogenj in zavrnila možnost lastnih sankcij zoper Rusijo.

Sekretar ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in zaščito Oleksij Danilov je napovedal, da bo Svet poslal v parlament predlog uvedbe izrednih razmer za trideset dni. Tako bodo oblasti lahko uvajale policijske ure in omejitve gibanja. Prav tako so v Ukrajini začeli z vpoklicem rezervistov, splošna mobilizacija pa po besedah Danilova za zdaj še ni načrtovana. Poleg tega je ukrajinsko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane, naj zapustijo Rusijo. Ukrajinska diaspora v Rusiji sicer šteje približno 3 milijone ljudi. Na ukrajinsko mejo je svoje vojake napotila tudi Madžarska, in sicer z namenom »dobavljanja humanitarne pomoči in zaščite meja«. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil pripravljenost, da obsodi priznanje Donecka in Luganska, pod pogojem, da ukrajinski predsednik Zelenski na televiziji obsodi NATOVO bombardiranje Beograda leta 1999. Podporo Rusiji je sicer izrazil sirski predsednik Bašar al Asad, čeprav Sirija še ni priznala neodvisnosti dotičnih območij. 

Izraelska vojska je z zasedenih območij na Golanski planoti izstrelila več raket proti Siriji. Nobena stran ni komentirala dogodka. To je sicer že tretji izraelski napad na Sirijo ta mesec. Včeraj pa so izraelski vojaki na okupiranem območju na Zahodnem bregu ubili 14-letnega dečka, ki naj bi bil eden od »treh osumljenih, ki so metali molotovke na mimoidoče voznike«. Izraelska vojska je dečkovo smrt potrdila.

Nemška vlada je v parlament poslala predlog zakona o zvišanju minimalne urne postavke na 12 evrov. Pričakovano predlogu nasprotuje združenje delodajalcev, ki se sklicuje na zakon o minimalni plači. Po njem naj bi njeno višino določala posebna komisija, ki vključuje predstavnike delodajalcev in sindikatov. Nasprotno pa v zvezi sindikatov DGB predlog podpirajo, saj trdijo, da trenutna minimalna plača ne omogoča dostojnega preživetja. V vladi se sklicujejo na predlog direktive Evropske komisije, ki določa zadostno minimalno plačo kot 60 odstotkov mediane vseh bruto plač oziroma polovico povprečne bruto plače. Zvišanje minimalne plače je bila tudi ena najpomembnejših predvolilnih obljub nemškega kanclerja Olafa Scholza.

Ekvadorski predsednik Guillermo Lasso je napovedal pomilostitev približno 5000 zapornikov, s čimer naj bi zmanjšal prenatrpanost ekvadorskih zaporov. Ti imajo sicer skupno kapaciteto za 30 tisoč ljudi, vseh zapornikov pa je trenutno okoli 39 tisoč, kar pomeni več kot 30-odstotno prezasedenost. Lani so se namreč v različnih zaporih zgodili hudi izgredi, pri čemer je bilo ubitih več kot 300 zapornikov, zaradi tega pa je predsednik septembra uvedel izredne razmere. Poleg tega je Lasso v kongres poslal predlog novih zakonov za povečanje zunanjih investicij v državo, ki naj bi vključevale davčne olajšave in druge spodbude podjetjem za zaposlovanje. Kongres ima za obravnavo in morebitno potrditev zakonov na voljo trideset dni. Leta 2020 je Ekvador sicer prejel slabih šest milijard evrov finančne pomoči Mednarodnega denarnega sklada, krajše IMF, pri čemer se je država zavezala k zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. Prav tako je od septembra v igri dodatna, milijardo evrov vredna pomoč IMF, vendar dogovor še ni sklenjen. Takrat se je Lasso sicer zavezal, da ne bo zviševal davka na dodano vrednost, saj bi to prizadelo predvsem ljudi z najnižjimi dohodki.

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je objavila ugotovitve o kršenju integritete ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška v primeru posredovanja pri nabavi ventilatorjev od družbe genElanet diagnostika d.o.o. Spomnimo, da je spomladi 2020 Počivalšek osebno velel direktorju Zavoda za blagovne rezerve, naj vnaprej izvede plačilo podjetju za dobavo omenjenih ventilatorjev. Komisija ugotavlja, da pri nabavi niso bili zagotovljeni minimalni standardi javnega naročanja, tudi ob upoštevanju hipoteze, da je minister hotel zagotoviti čim hitrejšo dobavo nujnih medicinskih pripomočkov. Več o tem predsednik KPK Robert Šumi.

Izjava

Ker ultrasodobni, 500 milijonov evrov vredni osemkolesniki potrebujejo tudi ustrezen prostor za garažiranje, bo Slovenska vojska dodatnih dobrih 100 milijonov evrov porabila za obnovo vojašnic v Mariboru in Ljubljani. Sredstva sicer prihajajo iz 800-milijonskega paketa investicij v vojsko, ki ga je lani potrdil državni zbor. V Ljubljanski vojašnici Edvarda Peperka bodo tako izvedli energetsko sanacijo in postavili sončne celice, pa tudi dogradili prej omenjene garaže ter postavili nove nastanitvene objekte in stavbo za poveljstvo. V Mariboru pa bo Vojašnica generala Maistra po drugi strani dobila nova skladišča in novo telovadnico.

Poslanci državnega zbora so na včerajšnji seji potrdili Zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, po katerem bo država upravičencem izplačala 150 evrov za pomoč pri plačevanju vedno višjih položnic za gretje in elektriko. Dodatek bodo prejeli upokojenci s pokojninami, nižjimi od tisoč evrov, in decembrski upravičenci do socialne pomoči, varnostnega dodatka ali dodatka za invalidnost. Prav tako bodo vsi odjemalci opravičeni plačila omrežnine in nekaterih dodatkov od februarja do konca aprila. V sklopu programa za razmnoževanje slovenskega naroda, ki ga je sprožil oziroma ga namerava sprožiti minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, pa bodo dodatnih 50 evrov prejele družine z več kot štirimi otroki.