Spodnji dom britanskega parlamenta je potrdil predlog zakona o izstopnem sporazumu z Evropsko unijo. V tretjem branju zakona so poslanci s 330 glasovi za in 231 glasovi proti uresničili želje predsednika vlade Borisa Johnsona in tlakovali pot izstopu Združenega kraljestva iz Unije. Zdaj obravnava predloga zakona čaka še zgornji dom parlamenta oziroma lordsko zbornico, v veljavo pa bo stopil, ko bo zakon podpisala kraljica Elizabeta druga. Če bodo lordi sprejeli predlog zakona, se bo 31. januarja za Združeno kraljestvo pričelo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem bodo uskladili mnenja o bodočih odnosih z Evropsko unijo. To se, kot v primeru izstopnega dogovora, lahko vedno podaljša.

V Španiji je po potrditvi mandata “novega starega” premierja Pedra Sáncheza nekoliko bolj jasna kadrovska sestava nove vlade. Eden izmed štirih podpredsednikov koalicije bo tako Pablo Iglesias, vodja stranke Unidas Podemos, zadolžen pa bo za socialne pravice. Podemos, ki poleg socialistov sestavlja koalicijo, bo imel še tri ministre, in sicer bo ministrica za delo Yolanda Díaz, minister za varstvo potrošnikov bo Alberto Garzón, minister za izobraževanje pa bo Manuel Castells. Celotna ministrska sestava bo sicer znana v prihodnjih dneh. 

V Španiji odmeva še odločitev španskega vrhovnega sodišča. To  je namreč odločilo, da nekdanji katalonski podpredsednik Oriol Junqueras ne sme biti izpuščen iz zapora, kljub temu da je Sodišče Evropske unije odločilo, da mu pripada poslanska imuniteta. Junqueras je bil namreč izvoljen za evropskega poslanca, a funkcije ni mogel zasesti, ker je bil aretiran zaradi vloge pri gibanju za katalonsko odcepitev. Sodišče je mnenja, da vprašanje njegove imunitete ni več relevantno za njegovo obsodbo na 13 let zapora, saj je ta že postala pravnomočna. Katalonska republikanska levica, katere član je Junqueras, odločitev obsoja in sporoča, da se bo za njegov mandat borila do konca.

Šest pripadnikov 3. kontingenta Slovenske vojske se je iz Erbila v Iraku po naraščanju napetosti na Bližnjem vzhodu srečno vrnilo v domovino. Iz Ankare so se na rodno grudo pripeljali z vladnim falconom, potem ko se nemška vojska vendarle ni odločila za umik. Prvotni načrt je namreč bil, da se v Evropo vrnejo skupaj z nemškimi sodelavci. Minister za obrambo Karl Erjavec je dejal, da se kljub relokaciji slovenskih vojakov misija Neomajna odločenost nadaljuje. Nova šesterica bo z delom v Erbilu pričela 1. februarja, kot je bilo načrtovano že pred iranskim raketiranjem oporišča. Naloga slovenskih vojakov v Iraku je predvsem izobraževalne narave: iraškokurdske oborožene sile pešmerge učijo rokovanja z orožjem. Dogajanje na Bližnjem vzhodu s perspektive Evropske unije je danes zjutraj ob rogljičku in kavi osvetlil evropski poslanec Klemen Grošelj iz skupine Prenovimo Evropo.

izjava

Rusija in Turčija sta razglasili premirje v boju za sirsko provinco Idlib, zadnjo postojanko sirskih upornikov. Po dogovoru bo sirska vlada nehala z bombardiranjem mesta Idlib in dovolila dostop humanitarni pomoči. Zaradi ofenzive zavezniških sirskih in ruskih sil je iz mesta zgolj v decembru v Turčijo pobegnilo okoli 300 tisoč ljudi. Medtem ko sirsko vlado podpira Rusija, upornike podpira Turčija. Ta se je za premirje pri Rusiji zavzela tudi zaradi dodatnega pritiska beguncev.

V avstralskih mestih Sydney, Canberra, Brisbane, Adelaide in Hobart so se odvili protesti proti neodzivnosti vlade premierja Scotta Morrisona na požare, ki od julija divjajo po avstralskih gozdovih. V tem času je zgorelo 10 milijonov hektarjev ozemlja in po ocenah poginila milijarda živali. Vzporedne proteste so organizirali tudi okoljski aktivisti v Nemčiji pred poslopjem podjetja Siemens zaradi njegove vloge pri avstralskem rudniku premoga. Protestniki, ki so jih na ulice zmobilizirali študenti, so zablokirali glavne dovoznice v mesta in Morrisona pozivali k odstopu. Slednji sicer trdi, da je za požare kriva triletna suša, ne pa njegove politike. Te so sicer usmerjene v razvoj agrarne proizvodnje, ki porabi med 50 in 70 odstotki porabljene pitne vode, od tega 90 odstotkov za irigacijo, in močno prispeva k sproščanju toplogrednih plinov. Dalje je Avstralija največja izvoznica premoga in utekočinjenega zemeljskega plina na svetu. Poleg tega je lani odstopila od pariškega podnebnega sporazuma. Avstralija sicer v odgovor na izredno sušo namerava postreliti 10 tisoč kamel, ker naj bi popile preveč vode.

Indijsko vrhovno sodišče je odločilo, da je bila izključitev interneta 4. avgusta lani v zvezni državi Džamu in Kašmir nelegalna. Internet je v regiji suspendiran že 159 dni. Indijska vlada nacionalističnega premiera Narendra Modija se je za potezo odločila po tem, ko je Kašmirju odrekla delno avtonomijo, zaradi česar so izbruhnili protesti. Kašmir je sicer razdeljen pod upravo Indije in Pakistana, večina prebivalstva pa je muslimanskega. Odpravo dostopa do interneta je vlada utemeljevala z možnostjo ohranitve miru v regiji, a po besedah sodnikov gre vseeno za velik poseg v temeljne pravice do komunikacije. 

Novice iz Slovenije

Znani so štirje kandidati za novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Med njimi pa ni trenutnega predsednika Komisije Borisa Štefaneca, ki je zaradi tega skrajno razočaran. Dejal je, citiramo: "Ne rečem, da sem najboljši od devetih prijavljenih kandidatov, nikakor pa nisem, če se primerjam z drugimi primernimi kandidati, neprimeren." Konec citata. Spomnimo, Štefanec je 9. decembra, na mednarodni dan boja proti korupciji, dejal, da je bistveno boljši kandidat, kot je bil šest let nazaj, saj ima šest let izkušenj z vodenjem KPK.  

OFF sta pripravila vajenec Urh in Zala.