Rusija je prepovedala prodajo nafte državam in organizacijam, ki so uvedle naftno kapico na uvoz ruske nafte. Prepoved bo veljavna za obdobje petih mesecev, od prvega februarja do prvega julija prihodnjega leta. Odločba ruski vladi omogoča, da državam, ki jih doleti prepoved, vseeno dodeli posebno dovoljenje za nakup ruske nafte in naftnih derivatov. Kapico so petega decembra sprejele članice skupine G7, Evropska unija in Avstralija. Unija je poleg tega sprejela tudi embargo na uvoz ruske nafte po morju. Kapica pomeni, da države sodčka nafte iz Rusije ne smejo kupiti za kot 60 dolarjev ali 56 evrov. Cenovno kapico naj bi Zahod skušal uveljaviti tudi pri ruskem pomorskem izvozu v tretje države, saj večina zavarovalnih agencij za ladje prihaja iz držav G7, konkretno Združenega kraljestva. Za nafto, dobavljeno po naftovodih, velja izjema od kapice. 

Sto petinosemdeset rohinških beguncev se je po mesecu dni na morju izkrcalo na severni obali Indonezije. Pred tem so indonezijske oblasti dovolile izkrcanje 57 beguncev z drugega čolna. Tretji čoln je potonil, na njem je bilo 180 beguncev. Beguncev kljub pozivom Združenih narodov mesec dni nista želeli sprejeti ne Indija ne Indonezija. Komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da se je število Rohingov na begu v letu 2022 v primerjavi z lani povečalo skoraj za petkrat. Letos je na morju po navedbah Združenih narodov umrlo že okoli 200 Rohingov. Rohingi so muslimanska manjšina v večinsko budističnem Mjanmaru, ki proti njim izvaja genocidne politike. Samo od leta 2017 je državo zapustilo skoraj milijon Rohingov. Daleč največ jih je v Bangladešu in Pakistanu, sosednje otoške države, kot sta Indonezija in Malezija, pa njihovo sprejemanje zavračajo.

Islamska država je sporočila, da je v afganistanski provinci Badakhsan ubila visokega talibanskega policijskega uradnika Abdula Haka Abuja Omarja. Ubili naj bi ga z avtomobilsko bombo. Govorec afganistanskega notranjega ministrstva Abdul Nafi Takor je potrdil še dve dodatni žrtvi in dodal, da so v povezavi z napadom že aretirali štiri osebe. Islamska država je v Afganistanu aktivno začela delovati leta 2015, ko so se razširili predvsem v severni provinci Horasan, kjer deluje tako imenovana Islamska država v Horasanu. Teroristični napadi Islamske države v Afganistanu so postali bolj pogosti po talibanskem prevzemu oblasti avgusta 2021. 

Turške oblasti so v policijski operaciji v provincah Erzurum, Amasya, Bolu, in Denizli pridržale okoli 15 oseb, osumljenih sodelovanja z gulenističnim gibanjem, ki ga Ankara pojmuje za teroristično organizacijo. Med prijetimi so po navedbah turškega notranjega ministrstva dva učitelja, imam in odvetnik. Gulenistično gibanje iz azila v Združenih držav Amerike vodi Fethullah Gülen [gulén], vplivni turški klerik. Gulen je trenutnemu predsedniku Turčije Recepu Tayyipu Erdoganu pomagal pri prihodu na oblast, gulenistično gibanje pa je tesno sodelovalo s takratno Erdoganovo vlado. Leta 2013, ko je Gulen kritiziral odziv vlade na proteste v carigrajskem parku Gezi, pa je med tesnima zaveznikoma prišlo do spora. Leta 2016 je del turške vojske izvedel neuspešen državni udar, za katerega je Erdogan obtožil Gulena. Ta je vpletenost zanikal in dogodke obsodil, vseeno pa je sledil pregon vseh, ki so bili kakorkoli povezani z gulenističnim gibanjem. Po navedbah turškega notranjega ministra Süleymana Soyluja so oblasti zaradi povezav z gulenisti pridržale okoli 332 tisoč ljudi, od tega jih okoli 19 tisoč služi zaporne kazni.

Kosovske oblasti so zaprle mejni prehod Merdare, največji mejni prehod s Srbijo. S tem Kosovo odgovarja na postavitev barikad na srbski strani meje. Trenutno tako obstajajo še trije delujoči mejni prehodi med državama. Srbi so v torek približno dva kilometra od kosovske meje ustvarili barikado iz traktorjev in tovornjakov. Nova barikada je bila postavljena le nekaj ur po odredbi srbskega predsednika Aleksandra Vučića za polno bojno pripravljenost srbske vojske. Kosovski Srbi so v torek postavili še dve novi barikadi v bližini Severne Kosovske Mitrovice. Barikade sledijo odločitvi o postopni preregistraciji vozil s srbskimi tablicami na severu Kosova, ki jo je novembra sprejel kosovski premier Albin Kurti.

Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo za okolje pri zagotavljanju sistema okoljskih dajatev za rabo vode ni učinkovito. Revizorji so ugotovili, da zakon o vodah ne zagotavlja sistemske ureditve določanja vodnih pravic, saj ne določa objektivnih kriterijev za določitev vrste vodne pravice. Imetniki vodnih dovoljenj tako še vedno ne plačujejo vodne pravice, ker ministrstvo več kot 18 let od poteka zakonskega roka ni pripravilo predpisa za ureditev plačevanja vodne pravice. Ministrstvo prav tako ni izdalo predpisa za določitev količinskega praga, od katerega je treba za odvzem vode iz javnega vodovoda pridobiti vodno dovoljenje. Zato se vodno dovoljenje za rabo vode iz javnega vodovoda ne glede na količino odvzete vode ne plačuje.

Vlada je sprejela osnutek novega zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Na ministrstvu za delo so pojasnili, da je bil predlog zakona pripravljen s ciljem celovite obravnave položaja napotenih delavcev pri opravljanju čezmejnih storitev, ki jih za svoje naročnike v drugih državah članicah Evropske unije zagotavljajo slovenska podjetja. Po utemeljitvi ministrstva predlog zakona zagotavlja enako obravnavo delavcev glede na naravo izvajanja dela. Zato osnutek prinaša tudi črtanje določbe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj omogoča, da samo določeni napoteni delavci plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nižje osnove. Takšno razlikovanje med kategorijami delavcev se ministrstvu zdi neustrezno in je celo ustavno sporno. V praksi je določba delodajalcem omogočala, da delavcem, napotenim v tujino, niso plačevali prispevkov od dejanske plače, ampak od plače, kakršno bi za enako delo prejemali v Sloveniji. Tako so delavci prejemali nižje pokojnine.

Vršilec dolžnosti predsednika programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič na ustavno sodišče danes vlaga pobudo za ustavno presojo novele Zakona o RTV Slovenija. Predlaga absolutno prednostno obravnavo in zadržanje izvajanja novele. Noveli, ki je stopila v veljavo danes, oporeka predvsem zaradi sprejemanja po nujnem postopku, ki naj bi bilo rezervirano za preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države. Poleg tega pritožnike moti predčasno prenehanje mandatov vodstva zavoda in svetnikov programskega ter nadzornega sveta. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da pobudo za ustavno presojo razume kot zavlačevalni manever trenutnega vodstva zavoda.

foto: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Flag_of_Islamic_State_%28St.-Ro…, creative commons