Lordska zbornica Združenega kraljestva je zavrnila predlog zakona, ki bi omogočil deportacijo prosilcev za azil v Ruando. Vrhovno sodišče je novembra lani odločilo, da je načrt vlade za deportacijo beguncev v Ruando, ki bi obravnavala njihove azilne prošnje, nezakonit. Krši namreč načelo nevračanja. Vrhovni sodniki so odločili, da obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da bi lahko ruandska vlada deportirane ljudi poslala na področja, kjer bi bili izpostavljeni nevarnosti. Britanska vlada po ugotovitvah sodišča ni preverila, ali je Ruanda za begunce varna tretja država. Konservativna vlada Rishija Sunaka z novim zakonom tako poskuša definirati Ruando kot varno državo in prisiliti vrhovno sodišče, da jo tako obravnava. Prejšnji teden so zakon potrdili v spodnjem domu parlamenta, člani lordske zbornice pa od vlade zahtevajo dokaze, da je Ruanda varna država dejansko in ne samo na papirju.

Nemško ustavno sodišče je prepovedalo državno financiranje Nacionaldemokratične stranke Nemčije, v preteklosti znane kot Domovina. Poleg tega je naslednici prepovedane Nemške rajhovske stranke za šest let odvzelo davčne olajšave, kar je edina praktična posledica odločitve za stranko, saj ta zaradi prenizkega volilnega izida državnega financiranja od leta 2020 ne prejema. Nemški parlament in vlada sta pobudo za ukinitev financiranja stranke vložila leta 2019, dve leti potem, ko je propadla pobuda za prepoved stranke. Po nemški zakonodaji lahko politična stranka izgubi državno finančno podporo, če je njena politika spoznana za protiustavno. Pogoj za prepoved je, da ima stranka dovolj realnega vpliva za uresničevanje protiustavnih politik. Gre za prvo odločitev ustavnega sodišča o ukinitvi financiranja stranke, zato bo lahko odločitev relevantna pri obravnavi parlamentarne Alternative za Nemčijo. V nemškem bundestagu namreč razpravljajo o pobudi za ukinitev financiranja Alternative za Nemčijo zaradi medijskega razkritja sestanka njenih članov z neonacisti.

Venezuelska policija je aretirala 32 ljudi, ki jih obtožujejo priprave atentata na predsednika Nicolása Madura. Po besedah državnega tožilca Tareka Williama Saaba so aretirani načrt že priznali. Tožilec je zatrdil, da so osumljenci napad pripravljali ob podpori ameriške obveščevalne agencije Cia, in napovedal, da sledi še več aretacij. Oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih trditvah dokazuje vpletenost desničarske opozicijske kandidatke na prihajajočih volitvah Maríe Corine Machado v zaroto proti predsedniku Maduru.

Mornarici Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva sta ponoči bombardirali Jemen. Po poročilu Pentagona sta državi z bojnih ladij in podmornic izstrelili rakete Tomahawk na hutijevska skladišča orožja in raketna izstrelišča. Iz Jemna poročajo, da sta vojski bombardirali prestolnico Sana. Gre za osmo bombardiranje Jemna, odkar je jemensko gverilsko gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, začelo napadati tovorne ladje, povezane z Izraelom, v Rdečem morju, in drugo bombardiranje, v katerem so z Američani moči združili Britanci.

Okrog dvajset sorodnikov izraelskih talcev, ki so jih sedmega oktobra zajeli borci palestinskega Hamasa, je vdrlo na sejo odbora izraelskega kneseta. Sorodniki talcev in drugi protestniki so se v nedeljo zvečer utaborili pred parlamentom in rezidenco premierja Benjamina Netanjahuja v zahodnem Jeruzalemu. Premier je v nedeljo zavrnil predlog za premirje, v katerem je Hamas v zameno za umik izraelskih enot iz Gaze ponudil izpustitev preostalih 130 talcev. Sorodniki talcev zahtevajo sprejetje dogovora. Izrael zdaj v zameno za izpustitev vseh talcev predlaga zgolj dvomesečno prekinitev ognja. Izraelska vojska je medtem zabeležila najvišje dnevno število izgub od začetka genocidne invazije v Gazi. Po navedbah vojske so v zadnjih 24 urah izgubili 24 vojakov, od tega 21 v enem raketnem napadu Hamasa. Medtem ko so izraelski vojaki v dveh stavbah montirali eksploziv za njuno zrušitev, jih je zadela raketa. Izraelska vojska je v 24 urah ubila 195 Palestincev in dokončala obkolitev mesta Khan Junis. S tanki in droni je obstreljevala bolnišnici Al Amal in Al Hair. Po poročanju Al Džazire so vojaki vdirali tudi v stanovanjske stavbe v mestu. Število smrtnih žrtev na palestinski strani med civilisti je preseglo 25 tisoč, več kot 60 tisoč pa je ranjenih. Zaradi izraelskega norenja je razseljenih že 85 odstotkov prebivalstva Gaze, večina je ujeta v mestih Rafahin Deir el Balah južno in severno od Han Junisa.

Vlada je sprejela odločitev o 4,2-odstotnem povišanju minimalne plače. Minimalna plača se je tako povišala za 50 evrov bruto. To je minimalna zakonsko določena uskladitev z letno inflacijo, izmerjeno decembra. Sindikati so na posvetu z ministrom za delo Luko Mesecem zahtevali zvišanje za vsaj sedem odstotkov in pol, minister pa je nato po zahtevah delodajalskih združenj predlagal najmanjšo možno uskladitev. Je pa minister sprejel pobudo sindikatov za nov izračun življenjskih stroškov na podlagi posodobljenih podatkov o dvigu cen in pobudo za izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno. Zakaj so zahtevali višjo uskladitev od najmanjše možne, pojasni predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkić.

Izjava

Vlada je za novega podpredsednika vlade imenovala ministra za finance Klemna Boštjančiča. Podpredsedniško mesto, rezervirano za Gibanje Svoboda, je bilo prazno od odstopa zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana.

Kriminalisti so na več koncih države opravili hišne preiskave zaradi sumov gospodarskega kriminala in korupcije. Med drugim so preiskali dom ljubljanskega župana Zorana Jankovića in prostore Mestne občine Ljubljana, kot so potrdili na občini. Preiskave so potekale tudi v prostorih javnih podjetij Energetika Ljubljana in Voka Snaga. Po informacijah portala Necenzurirano kriminalisti preiskujejo še sedež nogometnega kluba Olimpija. S policijske uprave Ljubljana so sporočili, da preiskave potekajo na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Celje in Nova Gorica. Za časnik Dnevnik je Jankovićev odvetnik Janez Koščak potrdil, da policija Jankoviću očita napeljevanje k zlorabi položaja pri podpisu dveh sponzorskih pogodb z nogometnim klubom. Sponzorska sredstva sta podjetji Voka Snaga in Energetika Ljubljana klubu nakazali aprila lani, in sicer vsako dobrih 300 tisoč evrov. Po besedah Jankovićevega odvetnika policija pri drugih osumljencih preiskuje domnevna podkupovanja državnih uradnikov za pospešitev izdaje gradbenih dovoljenj za kanalizacijski kanal C0.

Portal Necenzurirano poroča, da je Univerzitetni klinični center Ljubljana v petih letih za 12 milijonov evrov preplačal storitve Zavoda za transfuzijsko medicino. To je za UKC ugotovila zunanja revizijska družba Ernst & Young. Rezultat revizije je razlog, da zdaj UKC pogodbe z javnim zavodom iz leta 2009 ne želi podaljšati. UKC je pri Zavodu za transfuzijsko medicino naročal krvne pripravke, zdravila iz krvi in plazme, shranjevanje celic in druge storitve. Do krvi za zdravila in druge pripravke zavod pride s krvodajalskimi akcijami brezplačno. 

Na Trgu republike v Ljubljani se je okoli tristo ljudi zbralo na zborovanju v podporo Palestini. Udeleženci so prižgali sveče za Palestince, ki jih je izraelska vojska ubila ali ranila med invazijo v Gazi, ali pa so pogrešani. Sveče so položili na simbolične grobove, izdelane iz snega, in pod zastave držav članic Evropske unije nasproti parlamenta. Ob tem so pozivali k ustavitvi genocida. Gre za četrti shod za Palestino od začetka izraelskega genocida v Gazi.

Vir fotografije: Sl-Ziga, Wikimedia Commons, obrezano