Ameriška Centralna obveščevalna agencija, grše CIA, je v poročilu ugotovila, da tako imenovanega havanskega sindroma, ki povzroča omotico, čudno šumenje v glavi, vročino ter izgubo ravnotežja in spomina, ne povzročajo namerni napadi z nevidnimi mikrovalovi hudobnih tujih sil, denimo Rusije, kar je povzročilo razburjenje med obolelimi imperialisti. Bolezensko stanje, ki so ga prvič odkrili leta 2016 v ameriški ambasadi na Kubi in kasneje predvsem na Dunaju, povzročajo okoljski vplivi ali pa gre za prej nediagnosticirana druga zdravstvena stanja. Medtem ko to razlago potrjuje skoraj tisoč primerov, je za snovalce teorij zarote še nekaj upanja, saj CIA ne more pojasniti kakih dveh ducatov primerov podobnega obolenja med svojimi diplomati. Čeprav so ameriški obveščevalci sedaj ugotovili, da niso žrtve znanosti in neznanega žarčnega orožja, pa ranjence teh namišljenih napadov pomirja vsaj dejstvo, da je v letošnjem ameriškem obrambnem proračunu, ki je bil sprejet pred tremi tedni, tudi 26 milijonov evrov za njihovo rehabilitacijo. 

Iz Havane letimo v domovino havanskega sindroma, Združene države Amerike. Nič ne bo, let je bil ravnokar odpovedan. Letalske družbe se namreč bojijo škodljivih vplivov na novo vzpostavljenih omrežij 5G v ZDA, ki motijo radarske višinomere in tako pilotu onemogočajo varen pristanek. Nič ni pomagalo, da sta družbi AT&T in Verizon, ki vzpostavljata ta omrežja, že tretjič zamaknili dan prižiga 5G-anten v bližini določenih letališč – po napovedih bo odpovedanih ali prestavljenih povprečno tisoč letov v ZDA na dan. Medtem ko se predsednik države Jože Biden in vodstva posameznih letališč ponižno zahvaljujejo mobilnima podjetjema, se slednji hudujeta nad nesposobnostjo Zvezne letalske uprave, ki do sedaj ni poskrbela za pogoje za varno vzpostavitev 5G-omrežja blizu letališč. Kljub opozorilom ameriška agencija za letalstvo in agencija za komunikacije v dveh letih nista uredili spora glede prekrivajočih se radijskih frekvenc. Mobilni operaterji so lani za pravico do uporabe 5G-frekvenc na javni dražbi državi plačali 70 milijard evrov. 

Če ne v ZDA, pa na Karibe, natančneje na Barbados, kjer so prebivalci prvič, odkar so lani postali državljani republike – to pomeni, da so se odrekli vladavini kraljice Elizabete II. – volili svoje predstavnike v parlament. Za mesta v tridesetčlanskem spodnjem domu barbadoškega parlamenta so se potegovale Laburistična stranka s predsednico vlade Mio Mottley na čelu, Demokratska laburistična stranka pod vodstvom Verle De Peiza in najmanjša Zveza stranke za napredek, ki jo vodi Joseph Atherley. Neuradni rezultati kažejo na premočno zmago Laburistične stranke, ki bo svojo večino v parlamentu povečala z 29 predstavnikov na 30 in tako zasedla vse sedeže.

Po trinajstih mesecih delovanja ekspertske vlade Črne gore je tamkajšnje politično vzdušje zaostreno. Črnogorski premier Zdravko Krivokapić je podal predlog o odstavitvi podpredsednika vlade Dritana Abazovića. Na njegov položaj je predlagal sedanjega črnogorskega finančnega ministra Milojka Spajića. Krivokapićeva pobuda je odgovor na predhodno pobudo Abazovićeve Združene reformske akcije, krajše URA, za glasovanje nezaupnice vladi Črne gore. Abazovićevo pobudo je podpisalo 31 poslancev. Po črnogorski ustavi je za glasovanje o nezaupnici vladi potrebnih 27 poslancev, za izvolitev nove vlade pa bi bila potrebna podpora 41 od 81 poslancev v parlamentu. Abazović je ob tej potezi poskušal sestaviti manjšinsko vlado, v kateri, po njegovih besedah, ne bo mesta za Demokratsko partijo socialistov, na čelu katere je nekdanji dolgoletni predsednik vlade Mile Đukanović, niti za prosrbsko Demokratsko fronto, a bi vendarle želel, da bi ti dve stranki podprli manjšinsko vlado. Pobudo so sicer podpisali poslanci tako koalicijskih kot opozicijskih strank. 

Za zdaj še neznani hekerji so napadli švicarsko podjetje, ki ga Mednarodni odbor Rdečega križa najema za hranjenje baz podatkov. Ukradli so osebne podatke vsaj pol milijona prejemnikov pomoči Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Tako kot ni podatkov o storilcih, tudi ni jasno, zakaj je do kraje prišlo, a je Rdeči križ za vsak slučaj ugasnil sisteme podatkovnih baz in tako začasno prekinil izvajanje nekaterih svojih programov. Poleg objave zaupnih podatkov v javnosti se namreč najbolj bojijo zlorabe podatkov v programu obnove družinskih vezi, ki združuje zaradi migracij ločene družine. 

Novice v Sloveniji:

Medtem ko neznani hekerji kibernetsko napadajo humanitarne organizacije, dobro znana koalicija pod vodstvom Slovenske demokratske stranke načrtuje svojo hibridno vojno proti digitalni svobodi državljanov. Odbor državnega zbora za javne finance je včeraj v drugem branju sprejel nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki so ga napisali na ministrstvu za finance pod vodstvom ministra Slovenske demokratske stranke Andreja Širclja. Zakon bi uradu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga od lanskega marca vodi Damjan Žugelj, omogočil zbiranje podatkov iz praktično vseh evidenc v državi, ne glede na to, ali in v kolikšni meri bi jih sploh potreboval. Po novem zakonu bi urad lahko posredoval podatke katerim koli državnim organom, ki bi jih določili ministri za notranje zadeve, finance in pravosodje. Poleg tega zakon predvideva, da bi inšpektorji urada lahko brez sodne odredbe vstopili v prostore proti volji njihovega lastnika. Poslanci so v odboru zakon potrdili kljub 17 stranem pripomb, ki jih je predložila parlamentarna služba za zakonodajo.

Koalicijski poslanci so v bran gospodarskim kriminalcem zavihali rokave tudi v odboru za pravosodje, v katerem so z minimalno večino potrdili predlog prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča Plevelitega o spremembi kazenskega zakonika. Predlagal je namreč, da se omogoči skrajšanje zastaralnih rokov za pregon gospodarskega kriminala, tudi če so postopki stekli pred spremembo zakonika. V praksi bi to omogočalo zastaranje postopkov v primerih:

… šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj …

… afere Trenta, v kateri je obtožen predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša …

… poslov z zaščitno opremo iz prvega vala epidemije covida-19, v katerih je prvoosumljeni predsednik stranke Konkretno Zdravka Počivalška. … 

Neplemeniti Zmago Jelinčič je ta teden delal nemara največ, odkar je leta 1991 po Šiški strašil s kalašnikovko. Bojda zaradi vse slabših razmer z boleznijo covid-19 v državi, kjer epidemije ni že več kot leto in pol, verjetneje pa zaradi avtoritarnih teženj trenutne koalicije je Jelinčič na predsednika države Boruta Pahorja naslovil pobudo za določitev državnozborskih volitev na najkasnejši zakoniti rok konec junija. Vendar se pri Borutu Pahorju kažejo prvi zametki vretenc, saj je na današnjem sestanku z državno volilno komisijo zagotovil, citiramo: »Državno volilno komisijo sem danes obvestil, da bom devetega februarja podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, da bom kot datum za začetek volilnih opravil določil štirinajsti februar, kot dan za izvedbo volitev pa 24. april 2022.«

Poslanka Violeta Tomić je izstopila iz stranke Levica. Kot razlog je navedla, da so ji iz stranke ponudili možnost kandidature v Mariboru, kar je zavrnila, ker že več kot 40 let živi v Ljubljani. Zapisala je, da je stranka Levica danes daleč od tega, kar so gradili na začetku. Iz Levice so sporočili, da so odločitev sprejeli zaradi vsebinskih razhajanj, pri čemer so najbrž imeli v mislih različne poglede na cepljenje, ki ga Tomić zavrača. Kot je komentirala, se kažejo nekatere generacijske razlike, ki so, citiramo, »še posebej v času epidemije šle čez mejo tolerance«. Tomić bo sicer ostala članica poslanske skupine Levica do konca mandata. 

Skupina protestnikov je včeraj ustavila promet na najbolj prometnem krožišču v Jesenicah, na Cesti železarjev. S tem so pokazali nezadovoljstvo ob zvišanju cen toplote daljinskega ogrevanja na položnicah, ki so jih prejeli ta mesec. Prebivalci tako letos dobivajo dvakrat višje račune kot lani, nekateri Jeseničani so morali ob podražitvi plačati celo po 400 evrov. Protestniki pozivajo župana Blaža Račiča, ki je kandidiral na listi Zoran Račič in skupina volivcev, k ukrepom zoper podjetje Enos OTE. Ta je na številne predhodne pritožbe odgovoril, da v letošnjem proračunu ni denarja za subvencionirano ogrevanje. Enos OTE je za visoke cene položnic okrivilo »abnormalno porabo«. Težave Jeseničanov predstavi Alma Rekić, občinska svetnica Levice iz Jesenic. 

Izjava