Sudanska državna vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Kartum. Včeraj popoldne je na kartumskem letališču pristal tudi vodja sudanske vojske Abdel Fatah Al Burhan, ki je zaradi umika Sil za hitro posredovanje oznanil, da je mesto osvobojeno. Vojaki uradne vojske so ofenzivo uspešno začeli prejšnji teden, ko so vojaki ponovno prevzeli nadzor nad centrom glavnega mesta in predsedniško palačo. S tem je vojska iz prestolnice izrinila Sile za hitro posredovanje, ki so prestolnico nadzirale skoraj dve leti.

Iz severnega še v Južni Sudan. Tamkajšnja policija je aretirala podpredsednika Rieka Machara. Pri aretaciji je po besedah Macharjeve stranke Osvobodilna vojska sudanskega opozicijskega ljudstva sodelovalo dvajset težko oboroženih vozil. Obtožnico sta izdala obrambno ministrstvo in vodja državne varnosti, Macharjeva stranka pa trdi, da je obtožnica napisana nejasno, samo dejanje pa da je v nasprotju z ustavo in mirovnim dogovorom. V državi se napetosti stopnjujejo že od konca februarja, ko so se začeli spopadi med državno vojsko, zvesto predsedniku Salvi Kiiru, in tako imenovano »Belo vojsko«, ki ima tesne povezave z Macharjem. Zaradi spopadov je Nemčija v soboto zaprla svoje veleposlaništvo, mirovna misija Združenih narodov v Južnem Sudanu pa svari pred ponovnim izbruhom državljanske vojne, ki se je končala leta 2018.

Brazilsko vrhovno sodišče je izdalo obtožnico zoper nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara zaradi poskusa državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Takrat so Bolsonarovi podporniki teden po imenovanju Bolsonarovega protikandidata Lula da Silva za predsednika Brazilije nasilno napadli vladna poslopja. Po besedah komisije, ki je izdala obtožnico, je Bolsonaro vodil sistematičen poskus vzbujanja dvoma o elektronskih volilnih napravah. Bolsonaro sicer obtožbe označuje za neutemeljene in vztraja, da bo naslednje leto ponovno kandidiral za predsednika, kljub temu da mu je brazilsko višje volilno sodišče prepovedalo kandidaturo za javno funkcijo do leta 2030.

Istanbulski mestni svet je za začasnega župana imenoval Nurija Aslana. Aslan prihaja iz Republikanske stranke prejšnjega župana Ekrema Imamogluja, ki ga je turška policija prejšnji teden aretirala zaradi obtožb korupcije in domnevnih povezav z Delavsko stranko Kurdistana, ki jo Turčija uvršča na seznam terorističnih organizacij. Od aretacije Imamogluja dalje v več mestih po Turčiji potekajo protesti v podporo nekdanjemu istanbulskemu županu, sicer glavnemu tekmecu trenutnega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je oznanil 25-odstotne carine na vse tuje avtomobile in dele za avtomobile. Trump kot pri vseh drugih vpeljanih carinah trdi, da bodo z njimi vzeli nazaj denar od tujih držav, ki jim kradejo službe in bogastvo. Predvsem bodo carine prizadele državi podpisnici severnoameriškega prostotržnega sporazuma Mehiko in Kanado, premier Kanade Mark Carney je dejanje označil kot neposreden napad na kanadske delavce. 25-odstotne carine na kitajske avtomobile so sicer v veljavi že več kot eno leto, uvedla jih je administracija Joeja Bidna. Takrat je namreč kitajski avtomobilski proizvajalec BYD po prodaji električnih vozil prehitel Teslo.

Izraelski parlament je sprejel zakon, ki vladi zagotavlja več pristojnosti pri imenovanju sodnikov. Zakon, ki je del širše reforme sodstva, je v 120-članskem knesetu prejel 67 glasov podpore. Več opozicijskih strank je zoper zakon že vložilo pritožbo na izraelsko vrhovno sodišče. Predlog reforme je pred dvema letoma sprožil več tednov trajajoče proteste, ki pa so zamrli po začetku izraelskega genocidnega pohoda v Gazi oktobra 2023.

V Gazi so potekala zborovanja za končanje vojne in proti odporniškemu gibanju Hamas, ki se jih je udeležilo nekaj tisoč Palestincev. Protesti so potekali v Han Junisu, Gazi in Bejt Lahiji. V zadnjih dveh mestih, ki se nahajata v severnem delu Gaze, najbolj uničenem v vojni, so se protesti v torek tudi začeli. Protesti proti Hamasu so se začeli dober teden dni po tem, ko je izraelska vojska enostransko prekinila dva meseca trajajoč dogovor o prekinitvi ognja in nadaljevala z izvajanjem genocida. Protesti so kakopak voda na mlin okupatorski tvorbi Izrela. Obrambni minister Izrael Kac je ob tem k protestom pozval tudi druge Palestince.

Ameriško vojaško poveljstvo za Afriko, krajše USAFRICOM, je potrdilo, da je ameriška vojska skupaj s somalijskimi silami izvedla več letalskih napadov na položaje pripadnikov Islamske države v Somaliji. Operacijo so izvedli predvsem v gorski regiji Golis. V izjavi je USAFRICOM zatrdil, da so v napadih ubili več bojevnikov Islamske države, civilnih žrtev pa tokrat ni bilo.

Agencija Združenih narodov za begunce v Egiptu je sporočila, da je zaradi pomanjkanja sredstev primorana suspendirati skoraj vse programe. Agencija trdi, da je prejela manj kot polovico od predvidenih 125 milijonov evrov, ki bi služili za pomoč skoraj milijon registriranim beguncem iz 60 držav, ki so trenutno nastanjeni v Egiptu. Zmanjšanje sredstev je posledica ameriške prekinitve financiranja agencij Združenih narodov, Združene države pa so pri tem bile vzor tudi nekaterim evropskim državam, kot sta Združeno kraljestvo in Nemčija. Pomanjkanje sredstev pomeni, da agencija nekaterim beguncem ne bo mogla več pomagati pri zdravstveni oskrbi.

Sodišče Bosne in Hercegovine je izdalo zahtevo za razpis mednarodne tiralice za predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom in predsednikom narodne skupščine Nenadom Stevandićem. Tožilstvo Bosne in Hercegovine je namreč proti obema navedenima ter predsedniku vlade Radovanu Viškoviću uvedlo preiskavo zaradi suma napada na ustavni red. Sodišče je kasneje za vse tri izdalo nalog za privedbo, ki sta ga Stevandić in Dodik kršila s prečkanjem meje v Srbijo, Dodik pa je kasneje odletel še na obisk v Izrael. Da bi mednarodna tiralica začela veljati, jo morajo odobriti na sedežu Interpola v Lyonu.

Poslanci v državnem zboru na plenarni seji razpravljajo o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Pri razpravi je prišlo do zapleta znotraj poslanske skupine Levica. Najbolje, da zaplet razloži članica poslanske skupine, Nataša Sukič.

Izjava

Poslanec Miha Kordiš, ki ga je disciplinska komisija Levice pred dvema tednoma zaradi domnevnih kršitev statuta izključila iz stranke, je namreč še vedno član poslanske skupine Levica.

Izjava

Poslanka Sukič je trdila, da je pri prijavi prišlo do tehnične napake. A predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je, po krajšem zabavanju s poslancem Nove Slovenije Janezom Ciglerjem Kraljem, zatrdila, da tehnična oprema tokrat deluje brezhibno.

Izjava

Kot kaže, tokrat kozmičnega dežja ni bilo. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo, medtem ko se ne bijejo spori znotraj poslanskih skupin in se na ta račun zbijajo šale, danes obravnava državni zbor, predstavlja ključni del zdravstvene reforme, ki naj bi razmejila javno zdravstvo od zasebnega. Zakon med drugim uvaja obvezno dežuranje tudi za zaposlene pri koncesionarjih, določa najvišjo dovoljeno ceno storitev v tržni dejavnosti ter ureja podeljevanje, izvajanje in podaljševanje koncesij. Do novele zakona je kritičen že omenjeni poslanec Miha Kordiš, ki trdi, da v zakonu obstajajo obvodi, ki zdravnikom dvoživkam omogočajo nadaljnje napajanje iz javnega zdravstva.