Ob delu poti kraljeve procesije po kronanju Karla tretjega je proti monarhiji protestiralo okrog 2000 ljudi, ki so vzklikali »ni moj kralj« in »škoda denarja«. Procesijo je varovalo enajst tisoč petsto policistov. Metropolitanska policija je aretirala 52 ljudi, sklicujoč se na kršenje javnega reda in miru. Nekaj protestnikov so aretirali še pred začetkom protesta med raztovarjanjem transparentov s tovornjaka. Protiprotestniško zakonodajo so vladajoči torijci uspeli zaostriti konec aprila, kraljevo privoljenje pa je dočakala prav v tednu pred kronanjem. 26. aprila je parlament po večmesečni razpravi in kljub glasnemu nasprotovanju civilne družbe sprejel novelo zakona o javnem redu. Po novem lahko policija proteste prepove ali razpusti zaradi ohlapno definiranega »motenja življenja skupnosti« ali zaradi povzročanja hrupa. Za blokiranje cest s počasnimi protestnimi sprevodi je po zakonu zagrožena enoletna zaporna kazen, za protestno samopriklenitev na stavbe in druge objekte pa je zagrožena globa brez zgornje omejitve ali šestmesečna zaporna kazen. Zakon o javnem redu je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk označil za neskladen z mednarodnimi zavezami Združenega Kraljestva glede človekovih pravic. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da je zakon posebej uperjen proti mirnim protestnim akcijam, kakršne običajno izvajajo okoljski aktivisti in aktivisti za človekove pravice.

Zunanji ministri držav članic Arabske lige so na srečanju v Kairu v organizacijo znova sprejeli Sirijo. Pred dvanajstimi leti so namreč zaradi nasilnega zatiranja protestov proti Bašarju al Asadu, ki so se prelevili v državljansko vojno, članstvo Sirije suspendirali. Arabska liga, ki se trudi na več področjih povezovati 22 afriških in bližnjevzhodnih držav, je za cilje prekinitve suspenza navedla predvsem umiritev državljanske vojne, reševanje begunske krize in preprečevanje tihotapljenja prepovedanih drog čez regijo. Al Asad bo tako lahko sodeloval na naslednjem srečanju Arabske lige. Po besedah generalnega sekretarja Arabske lige Ahmeda Aboula Gheita to ne pomeni normalizacije diplomatskih odnosov med Sirijo in drugimi članicami, saj da je to svobodna odločitev vsake članice posebej. Članstvu Sirije sicer nasprotujeta predvsem Savdska Arabija in Katar, drugi na srečanje v Kairo tudi ni poslal predstavnika. Oglasile so se že tudi Združene države Amerike, ki ponovnemu članstvu Sirije pričakovano nasprotujejo. Američani so posredovanje v Siriji začeli tri leta po njeni izključitvi iz Arabske lige, kljub deklarativnemu poraženju Islamske države pa so ameriške sile še prisotne predvsem na vzhodu države, na področjih z naftnimi črpališči.

Malijska vojaška hunta je za 18. julij napovedala referendum o spremembi ustave. Referendum bi morali izvesti že marca, a so ga tedaj prestavili. V Maliju hunta vlada od državnega udara leta 2021. Nova ustava naj bi pomenila premik k civilni oblasti, saj bi omogočila razpis parlamentarnih volitev, obljubljenih za februar naslednje leto. Predlog predvideva večje pristojnosti predsednika, ki bi sam imenoval premierja in ministre ter imel pravico, da jih razreši. Tuareške separatistične skupine na severu države predlog kritizirajo, ker po njihovem mnenju ne vključuje določil mirovnega sporazuma iz leta 2015, ki je njihovim območjem podelil več avtonomije.

Novo ustavo kujejo tudi v Čilu. V nedeljo so tam potekale volitve petdesetih članov sveta za ponovno pisanje ustave, na katerih je večino s 35 odstotki glasov dobila republikanska stranka. S tem si je stranka, ki nasprotuje spreminjanju ustave, spisane v času diktatorja Augusta Pinocheta, zagotovila 22 sedežev v ustavnem svetu. Druge desne stranke imajo skupaj 11 sedežev, ravno toliko sedežev pa je z 29 odstotki glasov dobila leva koalicija predsednika Gabriela Borića. Volitev se je udeležilo 80 odstotkov volilnih upravičencev. Svet bo začel z delom junija, novo ustavo pa mora sestaviti na podlagi osnutka, ki so ga sestavili pravni strokovnjaki. Referendum o novem predlogu ustave bo potekal decembra. To bo drugi poskus spreminjanja čilenske ustave iz obdobja diktature. Prvi poskus je spodletel, ko so se volivci na referendumu septembra lani izrekli proti novi progresivni ustavi, ki jo je sestavila prejšnja ustavna skupščina. 

Na Slovaškem je odstopil predsednik vlade Eduard Heger. Glavni razlog so odstopi štirih ministrov v zadnji polovici leta, ker pa Hegerjeva vlada v parlamentu ni imela večine, je moral premier vodenje ministrstev prevzeti sam. Prvi je konec lanskega leta zaradi nestrinjanja s sprejetim proračunom za leto 2023 odstopil minister za finance Igor Matovič, zadnji pa zunanji minister Rastislav Káčer, ki ni več zaupal Hegerjevemu vodenju treh ministrstev hkrati. Vmes sta zaradi obtožb o korupciji odstopila še minister za zdravstvo in minister za kmetijstvo. Predsednica Zuzana Čaputová je že našla vodjo tehnične vlade, ki bi vlado vodil do septembrskih predčasnih volitev. Za položaj je predlagala viceguvernerja slovaške nacionalne banke Ľudovíta Ódora. Heger je premier postal leta 2021, ko je zaradi sporne nabave cepiva proti covidu-19 Sputnik V položaj zapustil predhodnik Igor Matovič. 

Ruske okupacijske oblasti so evakuirale 1700 ljudi iz več naselij v bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Skupno načrtujejo evakuacijo 70 tisoč ljudi. Po trditvah ruskih okupacijskih oblasti je evakuacija nujna za zagotovitev varnosti prebivalstva naselij ob frontni črti, saj pričakujejo ukrajinsko protiofenzivo. Mednarodna agencija za jedrsko energijo ocenjuje situacijo okrog jedrske elektrarne Zaporožje za potencialno nevarno. Po poročanju ruskih medijev poteka evakuacija na prostovoljni osnovi, po poročanju ukrajinskih medijev pa je evakuacija prisilna. 

Na Hrvaškem so potekale volitve manjšinskih svetov in predstavnikov manjšin v županijah, mestih in občinah. Udeležba je bila nizka – od skupno dvesto petintrideset tisoč manjšinskih volivcev se jih je volitev udeležilo le deset odstotkov. Najvišjo volilno udeležbo je imela romska manjšina.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in vršilec generalnega direktorja policije Senad Jušić sta na obisku v Severni Makedoniji. Srečala sta se s slovenskimi policisti, ki delujejo v okviru mandata evropske agencije Frontex. Poklukar je izrazil zadovoljstvo z razširjenimi pooblastili Frontexa po sporazumu s Severno Makedonijo. Sporazum med Evropsko unijo in Severno Makedonijo o dejavnostih Frontexa v tej državi sta strani sklenili februarja, v veljavo pa je stopil z aprilom. Po novem sporazumu imajo Frontexovi uslužbenci v Makedoniji tudi izvršna pooblastila, medtem ko so pred tem lahko makedonski policiji pomagali le z informacijami in urjenji. Za razširitev Frontexovega mandata se Evropska komisija pogaja še s Srbijo, Črno Goro in Albanijo.

OFF je pripravil vajenec Matej, mentoriral je Tilen.

Slika: zlepljenka