Naftni OFF
Belgijski zunanji minister Maxime Prevot je napovedal priznanje Palestine. Belgija naj bi Palestino priznala še ta mesec na Generalni skupščini Združenih narodov, kot je napovedalo več držav, vključno s Francijo, Združenim kraljestvom, Kanado in Avstralijo, a bo priznanje formalizirano šele, ko bo Hamas izpustil vse talce. Proti Izraelu bo država sprejela dvanajst sankcij, med drugim prepoved uvoza z nelegalnih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in pregled postopkov trgovanja z izraelskimi podjetji. Belgijska vladna koalicija petih strank je v odnosu do genocida v Gazi sicer razdeljena, tako sta se na različnih bregovih znašla tudi zunanji minister in premier Bart De Wever.
Ladje s humanitarno pomočjo za Gazo, ki so se zaradi močnega vetra včeraj vrnile v Barcelono, so znova izplule. Poleg dvajsetih ladij, ki so iz Barcelone v nedeljo prvič odplule proti Gazi, je bilo zaradi neurja zadržanih več kot deset plovil s humanitarno pomočjo iz Italije, Tunizije in Grčije. Ladje naj bi v Gazo, kjer je po poročanju palestinskega ministrstva za zdravje samo danes zaradi sestradanosti umrlo 13 Palestincev, skupno pa skoraj 400, prispele v sredini septembra.
V Gvajani se je zaključilo glasovanje na predsedniških volitvah, na katerih so volivci izbirali tudi člane parlamenta. Rezultati bodo predvidoma znani po četrtku. Volivci so izbirali med kandidati iz šestih političnih strank, a se za zmago potegujejo tri največje. To so trenutno vladajoča Ljudska napredna stranka predsednika Irfaana Alija, opozicijska stranka Združenje za nacionalno enotnost, ki jo vodi Aubrey Norton in nova stranka Vlagamo v nacionalnost. To vodi gvajanski poslovnež in milijarder Azruddin Mohamed, ki je deležen sankcij vlade Združenih držav Amerike, ker naj bi z očetom utajal davke, kar sicer zanika. Trenutni predsednik Ali želi v primeru novega mandata skleniti pogodbo med državo in Exxonmobilom, naftno in plinsko multinacionalko iz Združenih držav Amerike, in drugimi podjetji za gradnjo naftne infrastrukture. Sicer ena najrevnejših južnoameriških držav je od leta 2019, ko je začela z vrtanjem nafte, doživela naftni bum. Hkrati bo moral novi predsednik urejati odnose s sosednjo Venezuelo, ki trdi, da sta dve tretjini gvajanskega ozemlja pravzaprav njeni. Gre za najbolj naftno bogata območja v regiji Essequibo.
Avstralija je napovedala prepoved aplikacij za zalezovanje brez sledi in aplikacij za ustvarjanje globokih ponaredkov golih fotografij. Avstralska vlada želi s tem omejiti zlonamerno uporabo umetne inteligence, hkrati pa omogočiti nemoteno delovanje ostalih umetnih inteligenc in drugih aplikacij za sledenje. Avstralija že nekaj let sprejema zakone, ki urejajo uporabo in dostopnost določenih internetnih vsebin in tehnologij, med drugim je prva na svetu sprejela zakon, ki prepoveduje uporabo družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Ta zakon bo začel veljati konec leta, po njem pa bodo družbena omrežja, če mladoletnim osebam ne bodo preprečila, da bi si ustvarile ali vodile račun na platformi, dolžna plačati globe do nekaj več kot 25 milijonov evrov.
Predsednica Kosova Vjosa Osmani je parlamentarne stranke pozvala, da najdejo rešitev iz ustavne krize, ki so jo zakuhale. Sedem mesecev po volitvah in po 60 konstitutivnih sejah je kosovski parlament vendarle uspel izglasovati svojega predsednika, a poslanci še zmeraj niso izbrali srbskega namestnika predstavnika v parlamentu. Stranke se ne strinjajo niti o tem, ali je parlament sploh konstituiran. Novi predsednik parlamenta Dimal Basha prihaja iz stranke Gibanje Vetëvendosje, ki je zmagalo na volitvah, a nima parlamentarne večine. Basha je sicer že peti kandidat, ki ga je največja stranka predlagala na to mesto. Stranka smatra, da je skupščina tako zasnovana, a se s tem v opoziciji ne strinjajo, o tem pa dvomijo tudi pravni strokovnjaki. Hkrati s predsednikom parlamenta so bili izvoljeni tudi trije predstavniki iz albanskih strank, namestnika predstavnika srbske manjšine pa parlament ni uspel izglasovati. Zdaj ni več nobenega kandidata srbske manjšine, ki bi ga parlament lahko izglasoval. Če niso izglasovani vsi namestniki predstavnikov, parlamentarna skupščina ni konstituirana.
Ministrstvo za pravosodje je drugič v javno razpravo poslalo predlog zakona za zaščito pred SLAPP tožbami. SLAPP tožbe so strateške tožbe, ki želijo preprečiti javno udejstvovanje in utišanje fizičnih in pravnih oseb, zakon pa ureja njihovo zaščito v sodnih postopkih. Dopolnjen predlog natančneje določa upravičence do zaščite, ki zdaj vključuje še medijske organizacije in publiciste, žvižgače, nevladne organizacije, zagovornike človekovih pravic, sindikate, raziskovalce, umetnike in akademike, ureja pa tudi enotno kontaktno točko, ki bo na spletni strani anonimno objavljala odločbe sodišča. Dopolnjen predlog zakona poleg varščine, pomoči upravičencu, povrnitve celotnih stroškov, denarne kazni ter zgodnje zavrnitve uvaja hitro obravnavo in denarno odškodnino. Pripombe na predlog zakona, ki v zakonodajo uvaja evropske direktive, je možno oddati do prvega oktobra.
Na Blejskem strateškem forumu, ki se je začel včeraj, so protestniki s transparenti in udarjanjem po loncih opozarjali na genocid v Gazi in na sokrivdo evropskih držav. Pozivali so k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom, prekinitvijo oboroževanja Izraela in kaznovanju izraelskih predstavnikov. Kakšen je bil namen včerajšnjega protesta, nam pove Danilo Bertoncelj, eden od lokalnih organizatorjev.
Sogovorec oceni še uspešnost protesta.
Tema letošnjega jubilejnega dvajsetega strateškega foruma je vključevanje zahodnobalkanskih držav v povezavo, povabljena sta bila dva predstavnika teh držav. Foruma so se udeležili štirje predsedniki, štirje premierji in 14 zunanjih ministrov.
Akedemskih 15:
Prejšnji teden je vlada sprejela sklep, s katerim bo pričela aktivnosti za ustanovitev nove javne univerze v Novem mestu. Univerza bo ustanovljena predvidoma do konca letošnjega leta, vanjo pa bo vključenih sedem že akreditiranih fakultet, ena visoka šola in znanstveno-tehnološko središče Rudolfovo. Namero o ustanovitvi je sprejela že prejšnja vlada leta 2021, dejanski čas ustanovitve pa je odvisen od akreditacijskega postopka Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, krajše Nakvisa. Odločba Nakvisa je potrebna za pripravo odloka o ustanovitvi, ki ga mora dokončno potrditi državni zbor. Trenutno še zasebna novomeška univerza ima sicer 1200 študentov na štirih fakultetah, izvaja pa 18 visokošolskih, magistrskih in doktorskih študijskih programov. Rektor zasebne univerze Marjan Blažič je junija ob podpisu pisma o nameri za ustanovitev za portal MMC RTV povedal, da so že pred leti ugotovili, da bi bilo univerzo modro donirati državi, namesto da bi svoje fakultete prodali. Novomeška občina je pripravljena na ustanovitev in že ima urejeno zemljišče za univerzitetni kampus v Drgančevju, projektni natečaj za ureditev območja pa je občina izvedla že leta 2005.
Zagovornik načela enakosti je na državni zbor naslovil priporočilo glede odprave diskriminatorne določbe v Zakonu o štipendiranju, zaradi katere dijaki, ki so vključeni v maturitetni tečaj, ne morejo prejemati državne štipendije. Zagovornik je opozoril, da gre pri tem za posredno diskriminacijo, saj določba oškoduje predvsem dijake iz socialno šibkejših družin, ki so pred opravljanjem tečaja, s katerim lahko pristopijo k splošni maturi, že zaključili štiriletno strokovno izobraževanje. V priporočilu zagovornik predstavlja obravnavan primer dijakinje, katere prošnjo za prejemanje štipendije med opravljanjem maturitetnega tečaja je center za socialno delo zavrnil z obrazložitvijo, da gre za izobraževanje na isti oziroma že doseženi ravni. Zagovornik izpostavlja, da maturitetni tečaj ni ponavljanje izobraževanja, temveč priprava na novo raven, izključitev državne štipendije pa povzroča nesorazmerno breme prav najranljivejšim skupinam, s čimer posega v njihovo pravico do socialne varnosti in izobraževanja.
Zdaj pa v tujino. Vladni urad za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je podal predlog, ki bi omejil trajanje študentskih vizumov na trajanje študijskih programov, poleg tega pa bi tujim študentom otežil menjavo študijskih programov. V skladu s predlogom bi lahko študenti s študentskim vizumom v ZDA ostali največ štiri leta, za podaljšanje vizuma ali menjavo programa pa bi morali zaprositi pri uradu. Pred tem je veljalo, da so bili študentski vizumi vezani na trajanje študentskega statusa.
Vladni urad spremembo predlaga, da bi omejil »zlorabljanje« študentskih viz in preprečil pojav večnih študentov. Ker je večina študijskih programov v Združenih državah Amerike dvoletnih ali štiriletnih, sprememba po njihovem mnenju ne bi pretirano obremenila večine študentov. Podatki o dejanskih trajanjih študija, s katerimi razpolaga ameriški inštitut za mednarodno izobraževanje pa kažejo, da študentje za opravljanje študijskih programov v povprečju porabijo več kot štiri leta. Predlog spremembe ne upošteva daljšega trajanja študija za podiplomske študente, dodatne zaplete pa pomeni tudi za tuje študente, ki so po trenutni ureditvi upravičeni do začasnega dovoljenja za delo na svojem študijskem področju. V primeru spremembe bi se ti študentje morali prijaviti tako za podaljšanje vizuma kot tudi za dovoljenje za delo. Predlog vladnega urada je trenutno v 30-dnevnem obdobju javne obravnave.
Dodaj komentar
Komentiraj