Libanonski Hezbolah je proti severnoizraelskemu mestu Kirjat Šmona izstrelil rakete v povračilo za napad na vas Hebarija. Izraelska vojska je v napadih na jugovzhodu Libanona uničila medicinski center in ubila tamkajšnje prostovoljce. Pomagali so tistim, ki jih je izraelska vojska ranila v čezmejnem obstreljevanju s Hezbolahom. Šiitsko gibanje v vojno polnih razsežnosti proti Izraelu ni vstopilo, a se z izraelsko vojsko redno obstreljuje. Libanonsko zdravstveno ministrstvo je izraelski napad na medicinski center obsodilo kot kršitev mednarodnega prava. Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov in odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu izraelske vojske pri kršenju mednarodnega prava, predvsem pri genocidu v Gazi, ne ustavlja. 

Po mesecih brezplodne razprave v bosanskem parlamentu je visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt uveljavil spremembe volilnega zakona v Bosni in Hercegovini. Svoje spremembe je poimenoval »paket integritete«, njegov namen je skozi varnostne ukrepe, kot je elektronsko štetje glasovnic, povečati zaupanje volivcev in zagotoviti poštene volitve. S spremembo Schmidt obsojenim vojnim zločincem prepoveduje kandidiranje na volitvah. Zakonodajo, ki jo lahko po bonskih pooblastilih visoki predstavnik sprejme sam, je Schmidt v luči vstopnih pogajanj z Evropsko unijo označil kot nadomestilo nesposobnosti lokalnih politikov. Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, ne priznava Schmidtove odločitve, tako kot tudi Schmidta kot legitimnega predstavnika mednarodne skupnosti. Hrvaška demokratska skupnost Bosne in Hercegovine, na državni ravni koalicijska partnerica Dodikovih socialdemokratov, Schmidtovim spremembam nasprotuje. V podaljšku na Hrvaškem najdominantnejše stranke so s spremembami volilnega zakona namreč želeli doseči, da bi hrvaškega predstavnika v državnem predsedstvu volili zgolj v kantonih federacije z večinsko hrvaškim prebivalstvom. Schmidt tega v svoje spremembe ni vključil.

V Budimpešti se je po objavi posnetka, ki razkriva vmešavanje madžarske vlade v delo državnega tožilstva, zbralo več tisoč protestnikov. Protestniki so zahtevali odstop premierja Viktorja Orbána in generalnega tožilca Pétra Polta. Posnetek, ki je sprožil proteste, je na Facebooku objavil Péter Magyar, nekdaj sodelavec Orbánove vlade, zdaj pa žvižgač z ambicijo po ustanovitvi lastne stranke. V posnetku se pogovarja s svojo nekdanjo ženo in nekdanjo ministrico za pravosodje Judit Varga. Varga v posnetku opisuje načrte pomočnikov vodje Orbánovega kabineta za spremembo obtožnice v korupcijskem primeru proti državnem sekretarju na ministrstvu za pravosodje Palu Volnerju. Varga trdi, da mu je načrte priznala pod prisilo, in Magyarja obtožuje družinskega nasilja. Njene besede so, tako Varga, posledica tega, da mu je le rekla, kar je hotel slišati, da bi lahko čim hitreje pobegnila pred njim. Na državnem tožilstvu izrečeno v posnetku zavračajo, saj naj bi bilo spreminjanje obtožnice zakonsko in fizično nemogoče, a so posnetek sprejeli kot potencialni dokaz in napovedali nadaljnjo preiskavo.

Šest pakistanskih sodnikov z Visokega sodišča v Islamabadu se je zaradi vmešavanja varnostnih služb v njihovo delo pritožilo na Vrhovni sodni svet. Od sveta pričakujejo, da bodo s sprejetjem nove konvencije poskrbeli za neodvisnost sodne veje oblasti in sodnike ter njihove bližnje zaščitili pred grožnjami izvršne oblasti. Obenem zahtevajo tudi, da Svet objavi uradne smernice za sodnike, ki se znajdejo v taki situaciji in hočejo dogajanje prijaviti. Pritisk na sodnike z namenom vplivanja na njihove sodbe so, kakor trdijo, varnostne agencije izvajale z grožnjami, v enem primeru pa celo z ugrabitvijo in mučenjem svaka enega od sodnikov. Med drugim gre za grožnje sodnikom v primerih, ko so obravnavali tožbe proti Imranu Khanu, nekdanjemu premierju, ki so ga nove oblasti dale zapreti. Pritožniki zahtevajo tudi, da Svet odpre preiskavo dogajanja z namenom ugotavljanja, če je takšno vmešavanje v sodniško delo sistematičen problem. Nekaj dni pred tem je Vrhovni sodni svet odstranitev sodnika Šaukata Aziza Sidikija na visokem sodišču označil kot nezakonito in ga namesto odstranitve upokojil. Leta 2018 je Sidikija Svet odstavil zaradi trditev, da Medslužbena obveščevalna agencija, največja varnostna služba v Pakistanu, skuša vplivati na njegove sodbe. V aktualni pritožbi so sodniki podprli njegove trditve in zahtevo po preiskavi.

Predstavniški dom tajskega parlamenta je potrdil predlog zakona za legalizacijo istospolnih porok. Zakon predvideva popolno izenačenje vseh parov, vključno z dedovanjem in posvojitvijo. Zakon je bil v pripravi deset let, po trditvah parlamentarnega odbora pa je odraz družbenih sprememb v smeri vedno večjega sprejemanja manjšin. Tajski aktivisti menijo, da je zakon korak v pravo smer, a v resnici vseh parov ne izenačuje. Ne vključuje sprememb drugih zakonov, ki bi bile v skladu s to spremembo, temveč bodo ti še naprej govorili o očetu in materi namesto o starših. Aktivisti to vidijo kot priložnost za homofobno in transfobno zlorabo črke zakona. Preden zakon stopi v veljavo, ga morata potrditi še kralj in senat, v katerega vse člane imenuje konservativna tajska vojska.

Brazilski predsednik Lula da Silva in njegov francoski kolega Emmanuel Macron sta se dogovorila o ustanovitvi investicijskega sklada za zaščito Amazonskega pragozda. Milijardo evrov za sklad nameravajo v obdobju štirih let zbrati skozi kombinacijo zasebnih in javnih sredstev, s katerimi bodo nagrajevali države, ki investirajo v naravne odstranjevalce ogljika, kot so gozdovi. Brazilsko-francoski dogovor je del načrta Evropske unije za ustanovitev »ogljičnega trga«. Odkar je Lula, samooklicani socialist, postal predsednik, se je sečnja v Amazonskem pragozdu zaradi okoljskih regulacij prepolovila.

Državni zbor je obravnaval predlog novele zakona o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov. Novela zakona je v drugi obravnavi, prepoveduje pa prodajo ogrevanih tobačnih izdelkov in elektronskih cigaret z aromami, razen arome tobaka. Regulira tudi prodajo nikotinskih vrečk in ukinja kadilnice. Z novelo namerava vlada v slovensko zakonodajo prenesti evropsko direktivo, njen namen pa je tudi zaščita zdravja otrok in mladostnikov, ki predstavljajo velik del uporabnikov nikotinskih izdelkov. V razpravi v parlamentu so podporo zakonu napovedale vse poslanske skupine. Več o predlogu zakona v OFFsajdu ob petih.

V prvi obravnavi so poslanci razpravljali tudi o predlogu zakona o paliativni in hospic oskrbi. Predlagatelji iz vrst opozicijske Slovenske demokratske stranke predlagajo, da bi vse storitve paliativne oskrbe, od zdravstvene nege do psihosocialne podpore, vključili v okvir obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po predlogu bi storitve paliativne oskrbe razširili na vse tri ravni zdravstvene dejavnosti. Trenutno je to večinoma v domeni terciarne ravni. Zakon podpirajo v Novi Sloveniji, brezpogojno pa sta podporo zavrnili poslanski skupini Svobode in Levice. Socialdemokrati se glede zakona še niso opredelili, temveč so ministrstvo za zdravje pozvali, naj pripravi predlog zakona, ki bo imel dovolj družbene podpore. Svoje stališče, zakaj je zakon pomanjkljiv, predstavi poslanec Gibanja Svoboda, Dean Premik.

Izjava

Proti direktorju Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomirju Remcu je bila na državno tožilstvo vložena kazenska ovadba zaradi zlorabe uradnega položaja. V ovadbi, ki jo je pridobil časopis Delo, mu neznanci očitajo zaračunavanje stroškovne namesto neprofitne najemnine, ki jo predpisuje zakon. S tem je glede na ovadbo sklad pridobil osem milijonov evrov protipravnih sredstev. V letih 2022 in 2023 je po stroškovni najemnini sklad oddajal nekaj manj kot 800 od 1100 neprofitnih stanovanj, preostalih 300 pa po neprofitni. V praksi prihaja do primerov, ko dva najemnika v isti neprofitni stavbi plačujeta različno najemnino, saj eden lokalnemu skladu plačuje neprofitno najemnino, drugi pa državnemu stroškovno. Po besedilu obtožnice ovadbe za to ni nobene zakonske osnove, temveč so bile stroškovne najemnine določene arbitrarno. Na skladu zavračajo, da je bila proti direktorju vložena ovadba, a na vrhovnem državnem in okrožnem ljubljanskem tožilstvu potrjujejo, da so prejeli ovadbo zoper fizično osebo na skladu.

 

Vir fotografije: Mike Mozart, Flickr, creative commons