27. 6. 2025 – 14.00

OFF Gnassingbeju

Audio file
Vir: Wikimedia Commons, 内閣官房内閣広報室, creative commons
V Togu protesti proti predsedniku, Izrael zapira dostop do severne Gaze, Vrhovno sodišče ZDA proti splavu
Vir: Flickr, Svala Jonsdottir, CC BY-NC-ND 2.0
Audio file
24. 1. 2025 – 17.00
Izraelska vojska začela operacijo Železni zid

Izraelski genocidni pohod na Gazo se nadaljuje, po virih iz bolnišnic v enklavi je v zadnjih 24 urah izraelska genocidna vojska pomorila več kot 70 Palestink in Palestincev. Poleg tega so organi sionistične tvorbe zaustavili prehod humanitarne pomoči v severni predel enklave. Pri tem so se sklicevali na posnetke mož na tovornjakih, ki so po trditvah sionistične tvorbe člani gibanja Hamas in kradejo humanitarno pomoč. Vodstvo enklave medtem trdi, da so bili zamaskiranci tam, da bi zaščitili pomoč, predstavniki gibanja Hamas pa so zanikali vpletenost. Oblasti v enklavi ob tem poročajo, da je v enklavi 17 tisoč otrok trenutno podhranjenih in da jih bo brez takojšnje intervencije zato veliko umrlo. Izraelska vojska je poleg tega ponovno obstreljevala jug Libanona, kjer je, kot trdi, v zračnem napadu uničila podzemno bazo gibanja Hezbollah.

Audio file
9. 5. 2023 – 17.00
Pregled dostopnosti splava v posameznih zveznih državah po razveljavitvi Roe proti Wade

Vrhovno sodišče Združenih držav je podalo odločitev na tožbo v primeru Južne Karoline proti organizaciji Planned Parenthood, s katero je potrdilo, da ima zvezna država pravico organizacijo izključiti iz zveznega programa za zdravstveno varstvo Medicaid. S tem je vrhovno sodišče izreklo svoj položaj proti pravici do splava, saj organizacija Planned Parenthood nudi dostop do splava, za mnogo Američank in Američanov pa je program Medicaid edini, prek katerega lahko dostopajo do zdravstvene oskrbe. Medicaid financirajo tako federalna vlada ZDA kot posamezne zvezne države, zato je vrhovno sodišče razsodilo, da lahko zvezne države odločajo, kateri postopki so dostopni pod okriljem programa. Odločitev vrhovnega sodišča tako omogoča zveznim državam, da de facto odstranijo dostopnost splava za svoje prebivalce. 

V prestolnici Togovske republike, Lomé, sta na protestih proti predsedniku Faureju Gnassingbeju policija in vojska proti protestnikom uporabili solzivec ter pridržali več ljudi. Protestniki zahtevajo predsednikov odstop in nasprotujejo spremembam v ustavi, ki so jo označili za ustavni prevrat. Lani je predsednikova stranka, Zveza za republiko, sprejela več sprememb v ustavi, ki so ustanovile nov položaj predsednika svéta ministrov. Ta ima nadzor nad delovanjem vlade, izbran pa je iz vrst stranke z največjo večino v državnem zboru in nima predvidene omejitve števila mandatov. Po mnenju opozicije bi zaradi teh sprememb Gnassingbe, čigar družina vlada Togu že od leta 1967, lahko na oblasti ostal neomejeno časa.

Audio file
20. 3. 2023 – 17.00
Francoski parlament zaradi pokojninske reforme razpravlja o nezaupnici vladi.

V sredo je francoska Socialistična stranka podala predlog o nezaupnici premierju Francoisu Bayrouju  po propadu pogajanj o sporni pokojninski reformi. Ključna točka nestrinjanja je predviden dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Čeprav so se večmesečna pogajanja končala brez podpisa dogovora, pa premier Bayrou vztraja, da bo njegova vlada do jeseni poskušala uzakoniti pokojninsko reformo. Bayroujeva vlada je manjšinska in jo sestavljajo predvsem stranke političnega centra in desnice, zato za sprejetje reforme potrebuje podporo opozicijskih strank, kot so socialisti. Skrajna desna stranka Nacionalni zbor je že napovedala, da nezaupnice ne namerava podpreti, brez njihove podpore pa nezaupnica ne bo sprejeta. 

Japonske oblasti so prvič po letu 2022 izvedle usmrtitev in usmrtile Takahiro Shiraishija, ki je leta 2017 umoril osem ljudi. Gre za prvo usmrtitev, ki jo je izvedla vlada premierja Shigeruja Ishibe, ki je oblast prevzela oktobra lani. Trenutno na Japonskem usmrtitev čaka 105 oseb. 

Nacionalni ljudski kongres Ljudske republike Kitajske je s položaja predstavnika v kongresu odstranil načelnika generalštaba Mornarice Ljudske osvobodilne vojske, viceadmirala Li Hanjuna, in namestnika vrhovnega inženirja Kitajske nacionalne jedrske korporacije Liu Shipenga. Točen razlog njune izgube položajev sicer ni bil podan. Sta dva nova primera izgube položaja visoko uvrščenih uradnikov v kitajski vojski in vojaški industriji v zadnjem letu, ki so del široke kampanje proti korupciji v Ljudski republiki. Novembra lani je podobno zaradi preiskav korupcije položaj izgubil Miao Hua, direktor oddelka za politično delo Centralne vojaške komisije.

Vir: Tia Kozjek
Audio file
1. 3. 2025 – 11.00
Prenos v živo s protesta v Nišu

Študentje v Nišu so včeraj zvečer organizirali protest pred poslopjem sodišča, saj se to ni odzvalo na prijave volilnih nepravilnosti na lokalnih volitvah 8. junija v Zaječaru. Na nepravilnosti je opozarjala opozicijska lista Promena u koju verujemo, ki je na volilno komisijo podala več kot 70 prijav. Komisija je pritožbe zavrnila, višje sodišče v Zaječaru pa je prejšnji teden presodilo, da mora komisija ponovno pregledati pritožbe. Komisija je nato včeraj pritožbe ponovno zavrnila.

Srbski študentje so za 28. junij napovedali še en množični protest v Beogradu, ob tem pa so predsedniku Aleksandru Vučiću podali ultimat, naj še isti dan zapusti položaj in razpiše volitve. 28. junij je poznan tudi kot Vidov dan in je eden največjih praznikov v Srbiji. Vučić je na ultimat študentov odgovoril s svarilom, da bo poskrbel, da bo Srbija varna in mirna. 

V pričakovanju jutrišnjega protesta so srbski represivni organi pridržali več oseb zaradi suma pozivanja k nasilnemu prevratu oblasti. Med pridržanimi je bil tudi Štefan Tomić, študent fizike, ki je po navedbah tožilstva v sporočilih na WhatsAppu načrtoval nasilen prevrat države. Ob srečanju s sodnikom so mu izrekli hišni pripor. Opozicija svari, da poskuša oblast s takimi aretacijami ljudi prestrašiti pred napovedanim množičnim protestom 28. junija.

Audio file
20. 12. 2023 – 17.00
Ljubljanska občina bi centralizirala vrtce v en zavod

Predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič predstavili pobudo s 36 tisoč podpisi za ukinitev tako imenovanega »fleksibilnega normativa« v javnih vrtcih in predlog dopolnila za odpravo. Po zakonu o vrtcih število otrok na vzgojitelja ne sme presegati 12 v prvem starostnem obdobju in 22 v drugem starostnem obdobju, po sprejetju dopolnila zakona leta 2003 pa se je vanj vstavila možnost fleksibilnega normativa, ki določa, da lahko pristojni organ lokalne skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega normativ za dva otroka. Iz sindikata so sporočili, da je cilj predloga za odpravo postopna ukinitev fleksibilnega normativa v javnih vrtcih.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi