OFF ladje Madleen
V Los Angelesu so potekali protesti zaradi protimigrantskih ukrepov predsednika Donalda Trumpa in vrste racij uniformirancev Službe za priseljevanje in carinski nadzor, znane pod kratico ICE. ICE je v petek skupaj z uslužbenci ministrstva za domovinsko varnost, Zveznega preiskovalnega urada FBI in Uprave za boj proti drogam izvedel vrsto aretacij brez sodnih nalogov. Zaradi tako imenovanih prekrškov, povezanih z priseljevanjem, so pridržali vsaj 44 posameznikov. Protestniki so v odgovor na nasilne racije zavzeli ulice in skušali fizično ustaviti vozila ICE-a. Trump je zaradi večdnevnih protestov odredil napotitev 2000 pripadnikov nacionalne garde v mesto. Posredovala je tudi policija, ki je izdala ukaz za razpršitev in skušala proteste zadušiti z uporabo solzivca, gumijastih nabojev in drugih represivnih sredstev. Proteste so razglasili za nezakonito zborovanje. Racije sta obsodila tako županja Los Angelesa Karen Bass kot kalifornijski guverner Gavin Newsom, status pridržanih med racijami pa ostaja nejasen.
V Madridu so potekali protesti proti vladi premierja Pedra Sancheza. Shod je organizirala opozicijska Ljudska stranka, ki vladno ekipo in Socialistično delavsko stranko obtožuje vpletenosti v korupcijske škandale. Ljudska stranka je k protestu pozvala po tem, ko je tiskovna agencija El Confidencial objavila zvočni posnetek, v katerem si je zdaj že nekdanja članica vladajoče stranke Leire Díez prizadevala pridobiti informacije, s katerimi bi lahko kompromitirala vodjo oddelka za gospodarski kriminal. S tem je po mnenju opozicije skušala vplivati na sodne preiskave zaradi suma korupcije proti Sanchezovi ženi, bratu in nekdanjemu ministru za promet in premierjevi desni roki Joséju Luisu Ábalosu. Ljudska stranka trdi, da se je protesta udeležilo 100 tisoč ljudi, medtem ko vlada število udeležencev ocenjuje na okoli 50 tisoč.
V Italiji poteka referendumsko glasovanje o spremembi pogojev za pridobitev državljanstva in o spremembi delovne zakonodaje. Volivci so odločali o zakonu iz leta 1992, ki določa, da mora odrasla oseba iz države, ki ni članica Evropske unije, za pridobitev državljanstva v Italiji neprekinjeno bivati deset let. Če bi volivci izglasovali spremembe zakona, bi se to obdobje zmanjšalo na pet let. Pobudo za referendum so podprli nekateri sindikati in opozicija, vse tri vladne stranke pa ji nasprotujejo in so volivce pozvale k bojkotu. Volivci so se prav tako izrekali o štirih referendumskih vprašanjih o spremembi delovne zakonodaje, katerih namen je zlasti razveljavitev reforme iz leta 2015, ki je v veliki meri zmanjšala zaščito delavcev pred odpuščanjem. Spremembe bi prinesle višje odpravnine v primeru odpustitve, pretvorbo pogodb za določen čas v pogodbe za nedoločen čas, večjo odgovornost delodajalca v primeru nesreč na delovnem mestu in strožje omejitve odpuščanja delavcev. Glasovanje se je pričelo v nedeljo, volišča pa se bodo zaprla danes ob 15. uri.
V Zaječarju in Kosjeriću so potekale lokalne volitve. Sprva je zmago v obeh naseljih razglasila opozicija, nato pa še vladajoča Srbska napredna stranka predsednika Aleksandra Vučića. Po podatkih državne volilne komisije je v Kosjeriću Vučićeva lista Ne damo Srbije prejela 51 glasov več kot opozicijska lista Združeni za Kosjerić. S tem si je SNS-ova lista zagotovila 14 sedežev v lokalni skupščina in enega več kot opozicija. Po neuradnih izidih je SNS v Zaječarju osvojila 27 mandatov, opozicija pa 23. Nevladna organizacija Center za raziskovanje, transparentnost in odgovornost je volilne nepravilnosti zaznala na 17 odstotkih volišč v Zaječarju, prav tako o njih poročajo v Kosjeriću.
Člani iniciative Uporni univerzitet so se zbrali pred vladno stavbo v Beogradu in blokirali križišče pred njo. Iniciativa od vlade zahteva razpustitev delovne skupine za pripravo novega zakona o visokem šolstvu in začetek javne razprave, razveljavitev sprememb Uredbe o univerzitetnih delovnih standardih in sprejetje proračunskih kvot za vpis na fakultete najkasneje do konca junija.
Izraelska vojska je prestregla ladjo Madleen s humanitarno pomočjo, namenjeno v Gazo. Sionistične sile so zatrdile, da je ladja zdaj na poti pristanišče Ašdod na jugu Izraela. Izraelske oblasti so v nedeljo napovedale, da ladji ne bodo dovolile dostopa do palestinske enklave, vojska pa se je na plovilo vkrcala in ga s tem prestregla v zgodnjih jutranjih urah. Izraelski obrambni minister Israel Kac je napovedal, da bodo pridržanim aktivistom, ki so pluli na ladji, predvajali posnetke napadov 7. oktobra. Po poročanju Al Džazire jih bodo izraelske oblasti nato deportirale v države, iz katerih prihajajo.
Izraelska okupatorska vojska je medtem izvedla več racij in aretacij na okupiranem Zahodnem bregu. Prav tako so sionistične sile ponovno streljale na Palestince v Rafi, ki so želeli prevzeti humanitarno pomoč. Pri tem so ubile osem ljudi, med streljanjem v koridorju Necarim pa so ranile več deset ljudi. Okupator je z brezpilotnimi letalniki napadel tudi območje Han Junisa. Pri tem je vojska v mestu Han Junis ubila enega Palestinca, šest ljudi pa je ubila v bližini Al Mavasija. Izraelske sile izdale ukaz za evakuacijo severnega dela enklave blizu Džabalije, kjer nadaljuje obsežne zračne napade.
Ruandski predsednik Paul Kagame je oznanil umik države iz Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav, krajše ECCAS. Ruanda je umik napovedala, potem ko so voditelji držav skupnosti Ekvatorialni Gvineji za eno leto podaljšali predsedovanje. Predsedovanje bi morala prevzeti Ruanda oziroma Kagame, a sta temu nasprotovala Demokratična republika Kongo in Burundi. Ruandski predsednik je potezo označil za instrumentalizacijo organizacije s strani Demokratične republike Kongo s podporo določenih članic bloka. Spomnimo, razmere med Ruando in Demokratično republiko Kongo so se zaostrile po tem, ko je gibanje M23, ki deluje pretežno na kongovskem ozemlju, v začetku leta začelo novo ofenzivo. Kongovske oblasti Ruando obtožujejo podpore M23 z orožjem ter vojaškega sodelovanja z gibanjem.
V Mariboru je potekala parada ponosa, ki jo je organiziral mariborski Mladinski kulturni center. Po navedbah organizatorjev se je parade udeležilo okoli 350 ljudi. Sočasno se je na ulici zbrala tudi manjša skupina nasprotnikov.
Po poročanju portala N1 je Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću izdala dovoljenje za opravljanje vloge posebnega svetovalca pri projektu Expo, ki bo leta 2027 potekal v Beogradu. Janković je KPK aprila poslal predlog pogodbe za sodelovanje pri Expu, k čemur ga je povabil Aleksandar Vučić. Po navedbah N1 lahko KPK poklicnemu funkcionarju dovoli tudi opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka. Pri tem komisija upošteva javni interes in stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje funkcije oziroma ogrozilo njeno integriteto. Prav tako sme komisija funkcionarju ob izdaji dovoljenja postaviti pogoje in omejitve. KPK je Jankoviću izdala prav dovoljenje z omejitvami, a te zaenkrat še niso znane.
Direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije, krajše KZPS, Srečko Janša je odstopil s položaja. Po poročanju RTV Slovenija ga bo nasledil dosedanji pomočnik direktorja in nekdanji generalni sekretar Gibanja Svoboda Rok Marolt, ki je kontrolo zračnega prometa predhodno že vodil. V začetku januarja je Marolt zasedel mesto pomočnika direktorja, potem ko je bilo to 14 let prazno, zato so se v medijih pojavila ugibanja, da je bil razpis pripravljen izključno za Maroltovo vrnitev. To sicer ni edina kadrovska sprememba v Kontroli zračnega prometa v zadnjem času. Aprila je z mesta predsednika nadzornega sveta odstopil Peter Grašek. SDH, ki v imenu države upravlja s KZPS, je nato konec maja v nadzorni svet imenoval Andreja Bošnjaka ter spremenil akt o ustanovitvi podjetja. Spremenjeni akt omogoča, da nadzorniki direktorja družbe postavijo tudi brez objave javnega razpisa.
Dodaj komentar
Komentiraj