OFF pričenjamo v zahodnoafriški državi Gvineji Bissauu, v kateri se je zgodil poskus državnega udara. To je že deveti poskus od leta 1974, ko se je država osamosvojila od Portugalske. Neznani napadalci, ki so bili močno oboroženi, so poskušali zavzeti sedež vlade v prestolnici Bissau. Napad se je zgodil ravno med obiskom predsednika Umara Sissoca Emboloja pri premierju Nunu Gomesu Nabiamu. Motivi napadalcev za zdaj še niso znani. Po poročanju očividcev je bilo v spopadu ubitih več sto ljudi, predsednik Embalo pa je po poskusu udara napad označil za poskus ohromitve demokracije v državi. 49-letni predsednik je oblast prevzel na začetku leta 2020 po spornih volitvah, ki so jim sledili množični ulični protesti. To je že drugi državni udar v zadnjih dveh tednih v Zahodni Afriki. 

Selimo se na Bližnji vzhod, natančneje v Sindžarsko višavje v iraškem in sirskem delu Kurdistana, kjer so turška vojaška letala izvedla letalske napade proti kurdskim organizacijam v Siriji in Iraku. Glavna tarča napadov so jezidske samoobrambne milice, imenovane Sindžarske uporniške enote. Nastale so kot uporniška skupina proti Islamski državi, ki je nad Jezidi izvedla več množičnih pobojev. Po informacijah turškega obrambnega ministrstva so letala zadela okoli 20 objektov v severni Siriji in Iraku. V Iraku so bili cilji oporišča Ljudskih mobiliziranih sil, ki so uradno del Iraške vojske. Iraška vlada je napad ostro obsodila. Turško obrambno ministrstvo trdi, da so napadli skladišča s strelivom, ki so bila v rokah Kurdske delavske stranke in oboroženih sirskih kurdskih skupin, ki jih Ankara dojema kot teroristične.  Akcija je verjetno povezana z neuspelim desantom na zapor v mestu Hasaka v Siriji, s katerim upravljajo kurdske sile. Zapor, v katerem je bilo zaprtih okoli štiri tisoč ljudi, za katere kurdske sile trdijo, da so sodelavci Islamske države, je pred desetimi dnevi napadlo okoli 100 borcev te oborožene skupine. Uspelo jim je osvoboditi med dva in tri tisoč ljudi. Kurdske sile so za teden dni trajajoče boje mobilizirale okoli 10 tisoč borcev in uspelo jim je prevzeti nadzor nad taboriščem. V boje so se vključile tudi Združene države Amerike, ki so z letalskimi napadi podprle kurdske sile. Turška vojska na drugi strani pa je z brezpilotnim letalnikom izvedela atentat na enega od kurdskih poveljnikov. 

Združene države Amerike na območje Združenih arabskih emiratov pošiljajo vojaška letala in vojno ladjo. Premik ameriških sil je odgovor na raketno obstreljevanje Emiratov s strani jemenskih hutijskih upornikov. Ameriški obrambni sekretar Lloyd Austin je državi obljubil prihod raketnega rušilca USS Cole in eskadriljo zračnih lovcev F-22 ter F-35 . Jemenski uporniki so že tretjič v minulih tednih obstreljevali Združene arabske emirate. Uporniki so namreč januarja z zračnimi droni napadli poslopja naftnih rafinerij in letališče v Abu Dabiju. V napadu so bili ubiti trije tuji delavci. Ameriške oblasti vojaško prisotnost utemeljujejo kot preventivno, saj s tem ščitijo pomembnega diplomatskega partnerja. Združene arabske emirate so se v zadnjem času ponovno aktivneje vključili v vojno v Jemnu.

Japonska vlada je z umestitvijo rudnika na UNESCOV seznam svetovne dediščine spet poglobila dolgoleten spor z Južno Korejo. V rudniku zlata na otoku Sado, ki so ga odprli v poznem 16. stoletju, je med obdobjem japonske hegemonije na korejskem polotoku med letoma 1910 in 1945 delalo več tisoč korejskih zapornikov. Po ocenah naj bi v rudniku življenje izgubilo več kot 2000 delavcev. Uradni govorec japonske vlade Hirokazu Matsuno [hirokAzu matsUno] je rudniku pripisal veliko pomembnost za napredek japonske industrijske zgodovine. Iz Seula pa so se odzvali s trditvijo, da japonska vlada poskuša izbrisati krvavo dediščino japonskih zločinov nad korejskim prebivalstvom. Podoben spor je med državama izbruhnil pred dvema letoma zaradi industrijskega obrata v Hašimi pri Nagasakiju, kjer so prav tako delali številni korejski ujetniki.

Združena srbska opozicija je za skupnega kandidata za prihajajoče aprilske predsedniške volitve imenovala nekdanjega vojaškega polkovnika Zdravka Ponošema. 59-letni polkovnik ni novinec na srbskem političnem parketu, saj je med letoma 2012 in 2013 opravljal službo namestnika srbskega zunanjega ministra. Združena opozicija, ki jo sestavljajo Stranka svobode in pravice, Narodna stranka in Demokratska stranka, se zanaša na to, da bo Ponošem glavni nasprotnik trenutnega predsednika Aleksandra Vučića. Poleg tega se bo opozicija borila za pridobitev županskega mandata v Beogradu, ki ga trenutno opravlja Zoran Radojičić. Opozicija je županski mandat v mestu namreč izgubila leta 2018, za protikandidata pa so imenovali dolgoletnega veleposlanika v Londonu in Vatikanu Vladeta Jankovića .

Nadzorni svet Pošte Slovenije je za generalnega direktorja družbe imenoval Tomaža Kokota, ki je bil do sedaj zgolj vršilec dolžnosti direktorja. Poleg Kokota sta se za položaj potegovala tudi Uroš Resnik in Gregor Korene. Imenovanje Kokota je bilo dlje časa sporno zaradi njegovega članstva v Slovenski demokratski stranki, po mnenju stroke pa naj ne bi imel dovolj izkušenj za vodenje družbe, v kateri je trenutno zaposlenih okoli osem tisoč uslužbencev. Poleg kadrovske menjave na pošti je prišlo do končne menjave tudi v upravi Elektra Ljubljana. Na položaj predsednika uprave je bil imenovan Aleksander Zupančič, ki bo začel funkcijo opravljati šestega februarja. Zupančič je bil do zdaj vodja kabineta ministra za okolje Andreja Vizjaka, pred tem pa član nadzornega sveta Petrola. Do novembra lani je funkcijo opravljal Andrej Ribič, ki je svojo razrešitev označil za krivdno in politično motivirano. Ribič naj bi se tik pred razrešitvijo namreč sestal s sekretarjem stranke SDS Borutom Dolancem, ki mu je ponudil dogovor o predčasni razrešitvi.     

V državnem zboru je že petič izvisel predlog opozicije o ukinitvi frackinga v Petišovcih. Predlog je bil v državnem zboru obravnavan že štirikrat, vsakič pa je padel na parketu državnega zbora ali že na obravnavi odbora za infrastrukturo. Britanskemu podjetju Ascent Resources , ki trenutno opravlja to dejavnost v Petišovcih, državna koncesija poteče maja letos. Opozicijski poslanci vladi očitajo zanemarjanje okoljske politike zaradi interesov britanskega kapitala. Okoljsko škodljivost frackinga, ki v Sloveniji ostaja dovoljen, pojasni poslanka Levice Nataša Sukič.

izjava

Služba Državne volilne komisije je pripravila predlog za prilagoditev udeležbe okuženih na prihajajočih aprilskih volitvah. DVK je na podlagi trenutne epidemiološke situacije ocenil, da bi volišča na volilno nedeljo za okužene ostala odprta dve uri dlje kot za neokužene. To pomeni, da bi okuženi na volišča lahko prišli najkasneje do petnajst čez deveto uro zvečer. Nacionalni inštitut za javno zdravje je poudaril, da je volitve mogoče izvesti tudi brez dodatnih ukrepov ob strogem upoštevanju varnostnih ukrepov. Eden od predlogov DVK-ja je bil organiziranje volitev na prostem v primeru lepega vremena. Možna bi bila tudi izvedba po zgledu Portugalske, ki je okuženim volivcem določila priporočljiv čas, ko bi lahko prišli na volišča. Poslanci koalicije in opozicije so predlog pozdravili, saj si prizadevajo za čim večjo volilno udeležbo.

Odpoved: OFF je pripravil Beno, mentoriral je Pohorec.