Vlada je sprejela spremembe načrta razvojnih programov do leta 2026 in za oboroževanje predvidela debelo milijardo evrov. V načrt je vlada uvrstila projekt Bojna kolesna vozila za izgradnjo srednjih sil Slovenske vojske. Za 106 bojnih osemkolesnikov bo vlada namenila skoraj 700 milijonov evrov. Premier Robert Golob se je na vrhu zveze Nato prejšnji teden glede dobave osemkolesnikov pogovarjal s finskim in poljskim predsednikom. V oddaji Globus na Televiziji Slovenija so po neuradnih informacijah poročali tudi o ponudbah Romunije, Turčije in Združenih držav Amerike. Oklepnike bo vlada kupila z namenom vzpostavitve srednje bataljonske skupine in izvidniškega bataljona za zadovoljitev zahtev Nata. 

Ministrstvo za obrambo je pod Matejem Toninom načrtovalo nakup 136 oklepnikov boxer, sklenilo pa je pogodbo za nakup 45 oklepnikov za dobrih 400 milijonov evrov. Od posla je ministrstvo pod Marjanom Šarcem nato odstopilo, kot sedaj trdijo na ministrstvu, pa bodo z nakupom 106 oklepnikov za 700 milijonov privarčevali pol milijarde. V oddaji 24ur zvečer je obrambni minister Marjan Šarec »varčevanje« zagovarjal tako:

Izjava

Ministri koalicijske Levice so na vladi glasovali proti novim nakupom. Menijo, da Toninovi orožarski načrti v primerjavi s trenutnimi izpadejo sramežljivo skromni. Kot so še sporočili iz Levice, gre za srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji izvidniški bataljon, ki pa sta namenjena sodelovanju v operacijah Nata izven ozemlja države in ne za obrambo pred zunanjo vojaško grožnjo.



Poleg nabave osemkolesnikov je vlada v načrt razvojnih programov uvrstila nov sistem kopenske zračne obrambe, za katerega je predvidela 200 milijonov evrov. Do leta 2027 vlada načrtuje nakup šest večnamenskih vojaških helikopterjev, za kar prav tako predvideva skoraj 200 milijard milijonov evrov. Nazadnje so si na ministrstvu za obrambo zaželeli še nakupa dodatnega transportnega letala Spartan. Za nakup prvega letala so se odločili, ko je ministrstvo vodil Matej Tonin, nakup dodatnega pa bo stal več kot 70 milijonov evrov.

Vlada je sprejela tudi dokapitalizacijo republiškega stanovanjskega sklada. Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca gre za največje povečanje premoženja sklada v zadnjih dvajsetih letih. Sklad bo država dokapitalizirala s 25 milijoni evrov.

Državni svet je s 17 glasovi za in devetimi proti izglasoval odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi. S tem so podprli predlog interesnih skupin delodajalcev, lokalnih interesov, kmetov ter obrtnikov in samostojnih poklicev. Nasprotujejo predvsem členu zakona, ki s prvim januarjem 2025 uvaja obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaradi veta je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič že sklicala izredno sejo državnega zbora, ki se je začela ob treh. Na njej bodo poslanci ponovno glasovali o zakonu, za njegovo sprejetje je potrebnih 46 glasov. 

Državni svetniki, ki so veto podprli, trdijo, da je vlada zakon o dolgotrajni oskrbi v državni zbor poslala brez razprave na Ekonomsko-socialnem svetu. Zato so predstavniki delodajalcev iz sveta začasno izstopili. Iz sveta so izstopili predstavniki gospodarske zbornice, trgovinske zbornice, obrtno-podjetniške zbornice, združenja delodajalcev ter združenja delodajalcev obrti in podjetnikov. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš vlogo delodajalcev zadnje čase vidi kot le vlogo statistov, pri čemer pa nočejo sodelovati. Delodajalce moti tudi predlog zakona o delovnih razmerjih, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo. V Ekonomsko-socialnem svetu delodajalci ne bodo sodelovali, dokler imajo občutek, da med njimi, vlado in delojemalci v svetu ne obstaja enakopraven tripartitni odnos. Maja 2021, v času vlade Janeza Janše, so iz Ekonomsko-socialnega sveta izstopili predstavniki sindikatov, zato je bil socialni dialog zamrznjen do julija lani, ko je nastopila nova vlada.

Članice slovenske ženske nogometne reprezentance so na Nogometno zvezo Slovenije naslovile odprto pismo, v katerem moške člane trenerskega štaba s selektorjem Borutom Jarcem na čelu obtožujejo psihičnega nasilja, manipulacije in neprofesionalnega odnosa. Vodstvu nogometne zveze, ki ji predseduje Radenko Mijatović, predlagajo zamenjavo selektorja in njegovih pomočnikov. Reprezentantke izpostavljajo predvsem neprimeren odnos Jarca, ki med treningi igralke zmerja, treninge predčasno zapušča, z nekaterimi igralkami pa v šestih letih vodenja reprezentance še ni komuniciral. Po trditvah reprezentantk trenerji po treningih tudi popivajo, alkohol imajo spravljen v reprezentančnem kombiju. Poleg neprimernega odnosa trenerjev izpostavljajo tudi finančno podhranjenost ženske reprezentance, saj nogometna zveza na potovanjih ne poskrbi za njihovo prehrano, ampak jim nameni le lunch paket. Nogometna zveza zavrača očitke in igralke obtožuje neprimernega poskusa vplivanja na izbiro trenerskega štaba. Na zvezi ima selektor podporo vodstva in proste roke pri izbiri strokovnih sodelavcev. Sporočajo, da imenovanje in razreševanje sodelavcev ni v pristojnosti igralk ali kogarkoli drugega, temveč izključno v pristojnosti izvršnega odbora nogometne zveze. 

Nadaljujemo na tujem. Narodna skupščina Republike Srbske je sprejela novelo kazenskega zakonika, s katero kriminalizirajo obrekovanje. Novela za obrekovanja uvaja kazni do 1500 evrov. Bosanska podružnica organizacije za nadzor svobode govora Transparency International je novelo označila za premik vlade k odprti represiji svobode govora. Republika Srbska je obrekovanje dekriminalizirala leta 2001.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve Josep Borrell je na srečanju zunanjih ministrov Unije predstavil načrte Evropske unije za dodatno financiranje ukrajinske vojske. Načrtujejo sklad, ki bi obsegal dvajset milijard evrov, porabili pa bi ga za financiranje orožja, streliva in druge vojaške pomoči za obdobje štirih let. 

Na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije so se dogovorili tudi za ponovno vzpostavitev pogajanj s Turčijo za članstvo v Uniji. Turčija je kandidatka za članico 24 let, a so pogovore leta 2016 zaradi kršenja človekovih pravic v Turčiji prekinili. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je pogovore o sprejetju v Unijo na vrhu zveze Nato v Vilni prejšnji teden povezal z ratifikacijo švedskega članstva v Natu. Borrell pa je včeraj po srečanju izrazil recipročni interes za ponovno vzpostavitev pogajanj, vendar ima Evropska unija pred tem za Turčijo določene pogoje. Glavni je rešitev situacije na Cipru, severno polovico katerega Turčija okupira leta 1974.

Nizozemska vlada je končala embargo na izvoz orožja v Turčijo, Saudovo Arabijo in Združene arabske emirate. Izvoz v Turčijo so omejili leta 2019 po vdoru turške vojske v severno Sirijo, v Saudovo Arabijo in Združene arabske emirate pa zaradi vojne v Jemnu. Delno so embargo Turčije končali že leta 2021, od takrat mora namreč turška vlada dokazovati, da nizozemskega orožja ne uporabljajo v Siriji. Vlada napoveduje, da bodo še vedno nadzirali uporabo orožja v Siriji in Jemnu, a bodo drugače orožje v te države izvažali brez omejitev. Vseeno pa vlada zadržuje pravico, da določene transakcije zadrži. Uradno je vlada spremembo uvedla zaradi želje po vključitvi v skupno politiko Francije in Nemčije za izvoz orožja v tretje države.

Iraška vlada je po protestu s kurjenjem Korana v Stockholmu izgnala švedskega veleposlanika. Pred iraškim veleposlaništvom na Švedskem je namreč iraški begunec pred enim mesecem protestno zažgal kopijo islamske svete knjige. Prav tako so odpoklicali namestnika iraškega veleposlanika na Švedskem in prekinili poslovanje s švedskimi podjetji. Včeraj so pred švedskim veleposlaništvom v Bagdadu [bágdadu] potekali protesti, prerasli pa so v vdor na posestvo veleposlaništva. Tam so zažgali del kompleksa in se spopadli s švedsko policijo. Iraška vlada je vdor obsodila in zaradi njega pridržala dvajset oseb. 

Na nadomestnih volitvah za zamenjavo treh poslancev, med drugim Borisa Johnsona, so v Veliki Britaniji vladajoči konservativci ohranili enega poslanca. Drugi sedež je osvojila največja opozicijska Laburistična stranka, tretjega pa stranka liberalnih demokratov. Podpora konservativni stranki pada od leta 2019, lani pa so jih prehiteli laburisti, ki trenutno pred konservativci po javnem mnenju vodijo za več kot deset odstotkov. Temu so botrovali mnogi škandali konservativne stranke, od kovidnih zabav Borisa Johnsona do manj kot mesec trajajočega mandata Liz Truss. Prav zaradi zabav v času kovidnega zaprtja javnega življenja je Johnson skupaj s še dvema torijskima poslancema odstopil s poslanske funkcije. 

Vir slike: Facebook