Palestinski blok:

Izraelski obrambni minister Joav Galant je oznanil popolno blokado Gaze. Izrael mesto, v katerem živi več kot dva milijona Palestincev, oblega in bombardira, Galant pa je napovedal še blokado dobave hrane, vode, elektrike in goriva v mesto. Že pred tem je izraelski varnostni kabinet s premierjem Benjaminom Netanjahujem na čelu razglasil vojno stanje, vojska pa je za boj proti palestinskemu Hamasu mobilizirala 300 tisoč rezervistov.

Islamsko odporniško gibanje, znanko kot Hamas, je razglasilo operacijo Nevihta Al Aksa in v soboto zjutraj iz Gaze proti izraelskim lokacijam lansiralo rakete. Iz Gaze je Hamas izvedel operacijo, v kateri je okoli tisoč palestinskih borcev presenetilo izraelske varnostne sile in vstopilo na ozemlje pod nadzorom izraelske države. Palestinci so uspešno vdrli v vsaj dve izraelski vojaški bazi, v Zikimu in Reimu. Prevzeli so tudi nadzor nad mejnim prehodom Beit Hanun, ki je eden od sedmih izhodov iz Gaze. Izraelske sile so v zračnih napadih med drugim porušile drugo najvišjo stavbo v Gazi, Palestine Tower, kjer naj bi bil sedež radijskih postaj Hamasa. V bombardiranju Gaze so izraelske okupatorske sile ubile najmanj 500 ljudi, tudi 20 otrok. Izraelci poročajo o okoli 700 umrlih, a ne sporočijo, koliko od teh je vojakov in koliko civilistov. Izraelska vojska je sporočila, da je prevzela nadzor nad skupnostmi ob meji z Gazo in večino skupnosti že evakuirala.

Akciji Hamasa so se pridružili borci Islamskega džihada, obstreljevanje Izraela pa je na severu izvedlo tudi libanonsko gibanje Hezbolah. Hamas je zajel približno sto Izraelcev, tudi vojakov, Islamski džihad pa okoli 30, za katere trdi, da jih bo izpustil le, če Izraelci iz zaporov izpustijo palestinske politične zapornike. Izrael ima v svojih zaporih več kot pet tisoč Palestincev. Hamasova akcija je odgovor na apartheidsko zatiranje Palestincev in okupacijo palestinskih ozemelj. V času od nastopa nove izraelske vlade, ki jo sestavljajo izključno desne stranke, je naraslo zlasti nasilje Judov na območju mošeje Al Aksa, podprto z izraelskimi varnostnimi silami, številnejše in nasilnejše so postale tudi izraelske racije v begunskem taborišču Dženin. Al Aksa je za muslimane tretji najsvetejši kraj. Akcijo Hamasa je gotovo spodbudil tudi govor Netanjahuja na Generalni skupščini Združenih narodov 22. septembra. Med govorom je premier najbolj desne izraelske vlade v zgodovini pokazal zemljevid brez Palestine oziroma brez palestinskih območij Gaze, Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema.

Volitve in menjave oblasti: 

Od palestinskega bloka k pregledu volitev po Evropi. Konservativna Nova demokracija, ki si je na junijskih parlamentarnih volitvah zagotovila absolutno večino v grškem parlamentu, je zmagala še na občinskih in regionalnih volitvah. V prvem krogu lokalnih volitev so volivci izbirali regionalne guvernerje v regijah Atika, Zahodna Grčija, Epir, Srednja Makedonija, Kreta, Južno Egejsko morje in Srednja Grčija. V šestih od sedmih regij je zmagovalce podprla Nova demokracija, ki jo vodi premier Kiriakos Micotakis. Na Kreti je zmagal kandidat socialdemokratske stranke Pasok, ki pa ga je prav tako podprla Nova demokracija. Siriza se je po izvolitvi novega vodstva stranke na lokalnih volitvah odrezala slabo. Prvič po letu 2014 kandidat Sirize ni prišel v drugi krog volitev v Atenah. Volilna udeležba je bila 52-odstotna, stopnja vzdržanosti v Atenah, eni največjih občin, je bila skoraj 70-odstotna. Župana so izvolili v treh od šestih večjih občin, volivci pa se bodo morali na volišča ponovno podati v Atenah, Solunu in Patrasu. V atenski občini sta največ glasov zbrala premierjev nečak Kostas Bakojanis, ki je prejel 41 odstotkov glasov, in Haris Dukas iz Pasoka, ki je dosegel 14 odstotkov. 

Volitve so potekale tudi v nemških zveznih deželah Bavarska in Hessen. V obeh je slavila desnica. V Hessnu je zmagala Krščansko-demokratska unija, krajše CDU, ki je dosegla dobrih 34 odstotkov glasov. Skrajna desna stranka Alternativa za Nemčijo, krajše AfD, je dosegla 18 odstotkov. Na Bavarskem je prvo mesto osvojila Krščansko-socialna unija, krajše CSU, ki je prejela dobrih 36 odstotkov glasov, AfD pa več kot 15 odstotkov. Svoje rezultate so poslabšale vse stranke na zvezni ravni vladajoče koalicije – Zeleni, Socialdemokratska stranka in Svobodna demokratska stranka. Svobodna demokratska stranka se v bavarski parlament ni uspela niti prebiti. Tako v Hessnu kot na Bavarskem je že pred volitvami deželo vodila desnica, a so si stranke koalicije Olafa Scholza vseeno obetale več podpore. Kot je dejal Thomas Kemmerich, vodja svobodnih demokratov v deželi Turingija, mora biti stranka, če bo to potrebno, pripravljena na izhod iz Scholzove koalicije. V Turingiji bodo deželne volitve prihodnje leto.

Na parlamentarnih volitvah v Luksemburgu je slavila konservativna stranka Krščansko-socialna ljudska stranka, krajše CVS. Prejela je dobrih 29 odstotkov glasov in si s tem zagotovila 21 sedežev v 60-članskem parlamentu. Stranka je tako premagala doslejšnjo koalicijo liberalcev, socialistov in Zelenih, ki so državo vodili deset let. CVS je sicer zmagala že na volitvah leta 2018, a ni uspela oblikovati koalicije. Tako socialisti kot liberalci so dosegli vsak po 18 odstotkov glasov, Zelenim pa je podpora upadla, dobili so dobrih osem odstotkov glasov. Vladajoča koalicija je tako izgubila dva sedeža v parlamentu, s čimer je izgubila večino. 

Še k nevolilnemu prenosu oblasti. Vojaški general in voditelj Gabona, Brice Oligui Nguema, je imenoval nove člane nacionalne skupščine in senata za prehodno obdobje pred obljubljenimi volitvami. Vojska je 30. avgusta izvedla državni udar, s katerim je strmoglavila predsednika Alija Bonga, ki je bil izvoljen na avgustovskih volitvah. Vojska in opozicija sta Bongu očitali zmago z volilno prevaro. S tem je vojska pregnala dinastijo Bongo, ki je državo vodila 56 let. Po udaru je vojska že ustanovila civilno vlado za predhodno obdobje, za premierja pa je imenovala Raymonda Ndonga Simo. Kdaj bodo v Gabonu potekale volitve, na katerih bodo namesto prehodnih organov izvoljeni dejanski predstavniki, sicer še ni znano. Vojska želi, da bi potekale med aprilom in junijem prihodnje leto. 

Slovenski blok: 

Premier Robert Golob je poslance obvestil, da bo ministrstvo za javno upravo po petkovem odstopu ministrice Sanje Ajanović Hovnik začasno prevzel finančni minister Klemen Boštjančič. Ajanović Hovnik je odstopila po medijskih razkritjih njene vpletenosti v nepravilnosti pri razpisu za krepitev državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij. Boštjančič lahko funkcijo začasno opravlja tri mesece, nato mora premier predlagati novega kandidata oziroma kandidatko za vodenje ministrstva. 

Finančni minister Klemen Boštjančič in premier Robert Golob sta na izredni seji poslancem predstavila krizni proračun za financiranje obnove po poplavah. V absolutnih zneskih bo z zategovanjem pasu največ prispevalo ministrstvo za delo. V prihodnjih dveh letih bo zmanjšanje odhodkov ministrstva skupno znašalo 100 milijonov evrov. Največji del se nanaša na socialne transferje, ki ne bodo usklajeni z inflacijo. Mednje spada socialna pomoč, državne štipendije in varstveni dodatki. Ker ne bodo usklajevani z višanjem cen življenjskih potrebščin, bo njihova realna vrednost padla. Kaj pomeni zmanjšanje sredstev ministrstva, komentira minister za delo Luka Mesec. 

Izjava

Kljub temu da se je na drugem mestu po zmanjšanju znašlo Ministrstvo za obrambo, katerega sredstva bodo za 68 milijonov evrov nižja od veljavnega proračuna, je za vojsko predvidenega več denarja kot v času zadnje vlade Janeza Janše. Največjemu deležu odhodkov se bodo sicer odrekli na Ministrstvu za zdravje, ki pa se je po absolutnem znesku prihranjenega denarja znašlo na četrtem mestu. 

V Nuklearni elektrarni Krško, krajše NEK, so našli mikrolokacijo puščanja. Zaradi puščanja so NEK ustavili v noči s četrtka na petek. Sprva so elektrarno izklopili z omrežja in jo pustili v tako imenovani vroči pripravljenosti, po pregledu so ugotovili, da je za natančno lociranje puščanja potrebno nadaljnje ohlajanje do hladne zaustavitve. Kot so ugotovili, je do puščanja prišlo na priključnem sistemu primarnega kroga. Naloga primarnega kroga je, da proizvaja in prenese toploto iz reaktorja do uparjalnikov, od koder se po primarnih ceveh v uparjalniku prenese na vodo sekundarnega kroga. Za analizo vzroka in odpravo odstopanja bo potrebnih več tednov, kdaj bo elektrarna spet priklopljena na omrežje, še ni znano. Po podatkih za lansko leto, ki jih je minuli teden objavil statistični urad, je Slovenija lani z domačimi viri zadovoljila manj kot polovico svojih potreb po energiji, energetska odvisnost pa se je v primerjavi z letom prej povečala za pet odstotnih točk, in sicer na 52 odstotkov. Manj lastne energije smo proizvedli predvsem zaradi okrnjenega delovanja Termoelektrarne Šoštanj. 

Foto: Flickr, All Creative Commons