Ruski predsednik Vladimir Putin je oznanil enostransko tridnevno premirje v vojni v Ukrajini, ki se je začelo danes. Premirje je Putin napovedal za čas osemdesete obletnice konca druge svetovne vojne, ki jo bodo v Moskvi jutri z vojaško parado praznovali kot dan zmage. Rusija enostransko premirje razume kot test pripravljenosti ukrajinske strani za trajnejši mir. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski potezo označil za politični teater in pozval k tridesetdnevnemu premirju. Ukrajina je že nekaj ur po začetku ruskega premirja Rusijo obtožila bombnih napadov v Sumski oblasti.

Medtem je litovski parlament potrdil odstop od ottawske pogodbe o prepovedi protipehotnih min. Za odstop je glasovalo 107 poslancev, trije so se vzdržali. S tem se je Litva pridružila Latviji, ki je kot prva baltska država od pogodbe odstopila 17. aprila letos. Odstop od pogodbe je aprila napovedala tudi Finska, vse države pa se sklicujejo na varnostno grožnjo, ki naj bi jo predstavljala Rusija zaradi vojne v Ukrajini. Ottawska pogodba, ki jo je leta 1997 podpisalo 160 držav in ozemelj, prepoveduje uporabo, kopičenje zalog in prenos protipehotnih min ter zagotavljanje pomoči žrtvam. Podpisnice morajo mine tudi odstranjevati in uničevati zaloge. Rusija pogodbe ni podpisala, prav tako med državami podpisnicami ne najdemo Združenih držav Amerike.

Evropska komisija je na Sodišču Evropske unije začela postopek proti Poljski zaradi nespoštovanja direktive Evropske unije o izpustih ogljikovega dioksida in direktiv o digitalnih storitvah. Poljski namreč doslej ni uspelo uvesti novih cestnih dajatev, katerih cena bi bila osnovana na količini izpustov vozil. Direktiva o digitalnih storitvah je od Poljske zahtevala imenovanje koordinatorjev digitalnih storitev, česar država ni storila.

Postopek na Sodišču Evropske unije je Evropska komisija sprožila tudi proti Madžarski, tokrat zaradi kršitve evropske zakonodaje o tihotapljenju migrantov. Skrajnodesna madžarska vlada Viktorja Orbána je namreč pred dvema letoma sprejela odlok, ki dovoljuje izpustitev tihotapcev ljudi, ki morajo nato v treh dneh po izpustitvi zapustiti državo. Vlada trdi, da zadrževanje tihotapcev v madžarskih zaporih predstavlja preveliko breme za madžarske davkoplačevalce. Glavne kritike Evropske komisije letijo na to, da odlok ne predvideva nobenega sistema, ki bi zagotovil, da bi bili tihotapci po izgonu ponovno pridržani. V dveh letih je Madžarska na tak način izgnala dobrih 2400 obsojenih tihotapcev ljudi.

Malijska vojaška vlada je do nadaljnjega suspendirala aktivnosti političnih strank. Odločitev je vlada oznanila nekaj dni po enem redkih protestov za demokracijo. Odlok, ki ga je včeraj podpisal prehodni predsednik general Assimi Goita, je kot razlog navedel spoštovanje javnega reda in miru, zajema pa vsa združenja političnega značaja. Vojaška vlada je sicer prejšnji teden napovedala razveljavitev zakona, ki ureja delovanje političnih strank, kar bi lahko vodilo k njihovi razpustitvi. Napoved je sprožila protest več deset strank, ki so zahtevale konec vojaške prehodne vlade do konca tega leta, ter sobotne proteste v prestolnici Bamako, na katerih je sodelovalo nekaj sto ljudi.

Newyorška policija je aretirala okoli 80 propalestinskih protestnikov, ki so poskušali vzpostaviti zasedbo knjižnice na Univerzi Columbia. Zasedbo je organizirala študentska organizacija Columbia University Apartheid Divest, ki je z zasedbo želela protestirati proti povezavam univerze s tvorbo Izrael. Pri zasedbi je sodelovalo več kot sto študentov, ki so knjižnico preimenovali v Basel Al-Araj Popular University. Potem ko se zasedbeniki univerzitetnim varnostnikom niso želeli identificirati ali zapustiti stavbe, je vodstvo univerze z izgovorom, da zasedba moti študente pri pripravah na zaključne izpite, poklicalo policijo. Vlada Združenih držav Amerike je pred dvema mesecema Univerzi Columbia odvzela dobrih 350 milijonov evrov zveznega financiranja zaradi študentskih zasedb in protestov proti genocidu v Gazi. Istočasno so ameriške oblasti poskušale izgnati Mahmouda Khalila, študenta te univerze, ki je sodeloval pri protestih.

Včeraj so se v Vatikanu začele volitve novega papeža, znane kot konklave. Volitve potekajo štirikrat dnevno. Doslej se je iz dimnika Sikstinske kapele pokadilo dvakrat, enkrat včeraj ob 21. in enkrat danes malo pred 12. Pokadil se je zgolj črn dim, kar pomeni, da kardinali papeža še niso izbrali.

Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so sporočili, da bo vlada že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda. V naslednjih letih se bo ta odstotek še višal do leta 2030, ko bo predvidoma dosegel tri odstotke BDP, kar je odstotek več od priporočil zveze Nato. Resolucija o novi obrambni in varnostni politiki bo zdaj šla v medkoalicijsko in medresorsko usklajevanje. Lani je Slovenija obrambnim izdatkom namenila 1,35 odstotka BDP oziroma dobrih 900 milijonov evrov.

Sodišče Evropske Unije je Sloveniji naložilo 1,2 milijona evrov globe zaradi zamud pri sanaciji odlagališča Bukovžlak pri Celju. Na območju odlagališča je Cinkarna Celje več desetletij odlagala cinkarniške odpadke, delno tudi odpadke, ki so nastali pri rušenju stare celjske cinkarne. Zadevo je sodišču predložila Evropska komisija. Sodišče je julija 2015 razsodilo, da je Slovenija kršila pravo Evropske unije s področja ravnanja z odpadki. Ker država ni sprejela potrebnih ukrepov, je komisija maja 2023 na sodišče vložila novo tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, čemur je sodišče ugodilo. Sanacija odlagališča in posledično trajanje kršitve je trajalo devet let in štiri mesece.

V sindikatu Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, krajše AVP, so opozorili na slabe pogoje za ocenjevalce na vozniškem izpitu ter njihovo pomanjkanje, kar podaljšuje čakalne dobe za izpitno vožnjo. V sindikatu so začeli s pripravami na stavko, saj menijo, da bi morala biti plača ocenjevalca začetnika vsaj primerljiva s plačo učitelja vožnje. Sindikat AVP ocenjuje, da se je zaradi teh razmer v zadnjih trinajstih letih število ocenjevalcev zmanjšalo za četrtino.