OFF reševalnima helikopterjema
Mjanmarska vladajoča vojaška hunta je za 28. december razpisala volitve. Hunta je volitve napovedala že za leto 2021, a jih je nato preklicala zaradi naraščajočega nasilja. Tudi tokrat ni jasno, kako bodo volitve logistično izvedene v času vojne. Pred tem so istega leta odstavili vlado voditeljice Aung San Suu Kyi in jo obtožili volilne goljufije. Od leta 2021 je v državljanski vojni umrlo že več tisoč ljudi, tri milijone in pol pa jih je bilo primoranih zapustiti svoje domove. Vojaška hunta je opozicijskim borcem, ki bi pred volitvami odložili orožje, ponudila denarne nagrade, prejšnji mesec pa so uvedli zakone, ki predvidevajo zaporne kazni za kritike volitev. Zakonodaja prepoveduje tudi poškodovanje glasovnic in volilnih mest ter zastraševanje ali nasilje nad udeleženci volitev. Posebni poročevalec Združenih narodov za Mjanmar Tom Andrews napoved volitev označuje za privid volitev, ki bi legitimirale vojaško oblast. Na drugi strani sosednja Kitajska napoved volitev podpira in volitve prepoznava kot pot do stabilnosti v Mjanmaru.
V Boliviji je potekal prvi krog predsedniških volitev. V drugi krog sta napredovala Rodrigo Paz, kandidat Krščanskodemokratske stranke, ki je osvojil 32 odstotkov glasov, in pa Jorge Quiroga, kandidat desničarske stranke Svoboda in demokracija, za katerega je glasovalo 27 odstotkov volivcev. Trenutni predsednik Luis Arce iz Socialističnega gibanja na volitvah ni sodeloval. Pred njim je državo 14 let vodil prav tako socialistični predsednik Evo Morales, ki na volitvah ni smel sodelovati in je svoje podpornike pozval k oddaji neveljavnih glasovnic. Drugi krog volitev, ki so za polnoletne državljane in državljanke sicer obvezne, bo potekal 19. oktobra.
Prvič od začetka vojne v Ukrajini sta se sestala predsednika ključnih akterjev vojne. Nazadnje sta se Donald Trump in Vladimir Putin sestala pred šestimi leti. Na srečanju na Aljaski sicer nista sprejela nobene zaveze o koncu vojne. Po srečanju je Trump ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu sporočil, naj s Putinom sklene dogovor, v katerega bodo morale biti vključene tudi nekatere evropske države. Rezultat sestanka je tudi odložitev carin za Kitajsko zaradi kupovanja ruske nafte. Na srečanju je Trump Putinu predal mirovniško pismo prve ameriško-slovenske dame Melanie Trump, v katerem ga je pozvala k zaščiti otrok po svetu, v njem pa ni specifično omenila Ukrajine ali ukrajinskih otrok.
Donald Trump se danes v Washingtonu sestaja še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Že pred sestankom mu je dal vedeti, naj pozabi na članstvo Ukrajine v Natu in naj se odreče Krimu. Na sestanku bodo Zelenskega spremljali še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, generalni sekretar Nata Mark Rutte, finski predsednik Alexander Stubb in pa italijanska primadona Giorgia Meloni. S podporo ukrajinskemu predsedniku želijo zagotoviti, da bo tokratno srečanje potekalo bolj gladko, kot je potekalo februarsko.
Guvernerji zveznih držav Zahodna Virginija, Južna Karolina in Ohio iz vrst republikancev so sporočili, da bodo v Washington, D. C. na željo ameriškega predsednika Donalda Trumpa poslali svoje enote nacionalne garde. Zahodna Virginija bo tako prispevala med 300 in 400 pripadnikov, Južna Karolina 200 in Ohio 150 pripadnikov nacionalne garde. Tako se bodo pridružili 800 pripadnikom, ki jih je predsednik Trump že vpoklical. Trump je aktiviral 740. člen zakona o lokalni upravi Washingtona, D. C., ki mu omogoča neposreden nadzor nad območjem in njihovo policijo. Tak člen je sicer lahko aktiviran le v posebnih okoliščinah nujnih primerov, kar je Trump uradno razglasil pred tednom dni. Z vpoklicem nacionalne garde želi mesto očistiti kriminala in brezdomcev.
Višje sodišče je odločilo, da lahko nekdanji minister za trgovino Tomislav Momirović in nekdanji infrastrukturni minister Goran Vesić tridesetdnevni pripor prestajata v hišnem priporu. Priprta sta zaradi finančne preiskave suma korupcije pri prenovi železniške postaje v Novem Sadu. Sodišče je odločitev sprejelo po pritožbi odvetnikov obtoženih. Protesti, ki jih je sprožila zrušitev nadstreška železniške postaje v Novem Sadu in posledična smrt 16 ljudi, še vedno potekajo. Med vikendom so protestniki zažgali prostore vladajoče Srbske napredne stranke v Valjevem [váljevem], policija pa se je odzvala z granatami in solzivcem.
Poslanca Damijan Bezjak Zrim in Jonas Žnidaršič ter poslanki Meira Hot in Bojana Muršič, sicer znana odjemalka flis jopic z občinskim denarjem, vsi iz vrst Socialnih demokratov, so notranjega ministra Boštjana Poklukarja pozvali k razveljavitvi razpisa za nakup dveh reševalnih helikopterjev. SD, ki ima z razveljavljenimi razpisi že izkušnje, od ministra zahteva nov razpis s pogoji, ki bi zadoščali minimalnim kriterijem stroke. Pri tem se sklicujejo na sekcijo za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki trdi, da izbrana helikopterja ne podpirata komunikacijskega sistema z dispečersko službo zdravstvenega sistema, temveč imata sistem, ki ga uporablja policija. Po trenutni odločitvi, ki je že pravnomočna, bi za 32 milijonov evrov kupili helikopterja podjetja Leonardo. Posebna poročevalka Združenih narodov na okupiranih območjih Palestine Francesca Albanese je v svojem poročilu poudarila, da je sodelovanje Leonarda z Izraelom globoko, sistemsko in dolgotrajno. Leonardo, ki je drugo največje orožarsko podjetje v Evropski uniji, med drugim dobavlja ladijske topove izraelskim vojaškim ladjam. Njihova ameriška podružnica DRS se je pred dvema letoma združila z izraelskim proizvajalcem vojaških radarjev RADA Electronic Industries. Poslank in poslancev SD to sicer ni zmotilo.
Dodaj komentar
Komentiraj