Združene države Amerike so v Varnostnem svetu Združenih narodov z vetom blokirale predlog alžirske resolucije za priporočilo Generalni skupščini Združenih narodov, naj obravnava prošnjo Palestine o polnopravnem sprejemu v organizacijo. Palestina ima od leta 2012 v Združenih narodih status opazovalke brez članstva, polnopravno članstvo pa bi posredno pomenilo mednarodno priznanje palestinske države. Za resolucijo je glasovalo 12 članic varnostnega sveta, vključno s Slovenijo, vzdržali sta se Kitajska in Združeno kraljestvo. Palestina je za sprejem v Združene narode ponovno zaprosila letos, po začetku genocida, ki ga je Izrael začel izvajati v Gazi.

Izraelske sile so ponoči izvedle zračni napad na Iran, sklicujoč se na anonimne vire, poročajo ameriški mediji. V iranski vojski trdijo, da so sestrelili tri sumljive predmete na območju mesta Isfahan, potem ko je v bližini mestnega letališča odjeknila eksplozija. Iranski mediji trdijo, da Iran ni utrpel nobene škode, situacija pa je normalna. 

Združene države Amerike so v odgovor na napad, ki ga je Iran izvedel na območje pod nadzorom Izraela minuli konec tedna, uvedle nove sankcije proti Iranu. Trača sankcij je 16 fizičnih oseb in dve pravni osebi, povezani s proizvodnjo brezpilotnih letal, vključno z modeli tistih letal, ki so bili uporabljeni v iranskem napadu. Vlada Joa Bidna je sankcije uvedla tudi proti petim podjetjem, ki zagotavljajo materiale za proizvodnjo jekla v Iranu in proti trem hčerinskim družbam, ki po mnenju Američanov nudijo pomoč iranski revolucionarni gardi. Ameriško zunanje ministrstvo je ob sankcijah izdalo tudi omejitev gibanja za iranskega zunanjega ministra Hoseina Amirabdolahiana in njegovo delegacijo, ki sta v New Yorku na zasedanju Združenih narodov. Iranski zunanji minister in delegacija se tako smeta gibati le v okrožju sedeža Združenih narodov. Sankcije proti Iranu so istočasno uvedle tudi oblasti Združenega kraljestva, ki so sankcionirale pravne in fizične osebe, povezane s proizvodnjo brezpilotnih letal in balističnih izstrelkov, ki jih uporablja Iran. Iran je sicer pod hudimi zahodnimi sankcijami od ameriškega enostranskega odstopa od iranskega jedrskega sporazuma leta 2018, zato nove sankcije ne pomenijo velikih sprememb.

Izraelska vojska je medtem napotila večje število vojakov na območje Rafe na jugu okupirane Gaze. Okupatorska vojska je izvedla tudi zračni napad na severu enklave, v katerem je poškodovala begunsko taborišče Džabalija, bombandirala pa je tudi begunsko taborišče Nur Šams na okupiranem Zahodnem bregu. Izraelske sile so po poročanju sirskih oblasti napadle tudi več ciljev na jugu Sirije, tarča je bila zlasti radarska postaja sirske vojske, ki se nahaja med provincama Svejda in Dara.

Brazilski predsednik Lula da Silva je uradno priznal dve avtohtoni območji, ki skupno obsegata okrog 40 tisoč hektarjev, na njima pa biva slabih dva tisoč domorodnih prebivalcev. S tem je območjema podelil zaščitni status rezervatov. Brazilski predsednik je od začetka mandata status rezervata podelil 10 območjem. Kot je pojasnil, bo s priznanjem štirih drugih območij, ki mu jih je predlagal pravosodni minister, počakal, saj se trenutno na njih nahajajo kmetje in ranljive skupine ljudi, za katere vlada želi, da ozemlje mirno zapustijo. 

Na Balkan. Parlament Republike Srbske je sprejel spremembe zakona o delu, ki omogočajo izplačila plač v gotovini. Parlament je spremembe sprejel, saj so banke Bosne in Hercegovine začele zapirati bančne račune fizičnim in pravnim osebam, ki so jih sankcionirale Združene države Amerike. Med te osebe sodi celoten politični vrh Republike Srbske in njen predsednik Milorad Dodik. V skladu z zakonom lahko delodajalec plačo izplača po pošti v gotovini, če je delojemalec ne more prejeti preko bančnega računa. Po mnenju opozicije zakon legalizira nezakonito poslovanje, ki ga bodo delodajalci lahko izrabljali. 

Parlament večinsko srbske entitete je sprejel tudi zakon, ki volilni komisiji Republike Srbske omogoča prevzem zakonske vloge državne volilne komisije Bosne in Hercegovine. Gre za volitve predsednika, podpredsednika in parlamenta entitete ter lokalne volitve. Volitve članov predsedstva Bosne in Hercegovine in poslancev spodnjega doma parlamenta BiH bo še naprej vodila državna volilna komisija. Postopek sprejetja zakona so oblasti Republike Srbske začele, potem ko je visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt marca uvedel tehnične spremembe državnega volilnega zakonika. Zakon je parlament entitete sprejel pol leta pred lokalnimi volitvami, ki bodo predvidoma potekale 6. oktobra.

Predsednica srbskega parlamenta Ana Brnabić je napovedala, da bodo ponovljene lokalne volitve v Beogradu potekale sočasno z drugimi lokalnimi volitvami, torej drugega junija. Za izvedbo volitev bo potrebna sprememba zakona o lokalnih volitvah, zato bo volitve predvidoma razpisala v nedeljo. Brnabić je pred tem pozive o ponovitvi volitev v Beogradu označila kot neustavne in nesprejemljive. Ponovitev volitev sledi trem neuspelim poskusom vladajoče Srbske napredne stranke, da bi v prestolnici sestavila večino. Opozicija, na čelu s strankarsko koalicijo Srbija proti nasilju, ki vladajočo stranko obtožuje kraje volitev, opozarja, da je premalo časa za izvedbo potrebnih sprememb. Zahtevajo na primer oblikovanje neodvisne komisije za pregled volilnih imenikov. V Srbiji proti nasilju se bodo o tem, ali bodo beograjske volitve bojkotirali ali ne, odločili danes. 

Hrvaško ustavno sodišče je izdalo opomin predsedniku države Zoranu Milanoviću, da je kršil hrvaško ustavo, saj ni upošteval prejšnjega opomina ustavnega sodišča, da kot predsednik države ne sme sodelovati na parlamentarnih volitvah. Socialdemokratska stranka, za katero je kampanjo neuradno vodil Milanović, po mnenju sodišča ni kršila ustave. Ustavno sodišče je v opominu pojasnilo, da se je Milanović z neupoštevanjem ustave sam izločil iz postopka imenovanja tako za mandatarja kot za predsednika vlade. Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović je zatrdil celo, da lahko sodišče odločitev parlamenta odpravi:

Izjava

Parlamentarni odbor za notranje zadeve je zavrnil predloga opozicijske Slovenske demokratske stranke za razpis posvetovalnih referendumov o nastanitvah migrantov in o zaupanju v vlado Roberta Goloba. Na prvem predlaganem posvetovalnem referendumu bi državljane vprašali, ali so za to, da se v Republiki Sloveniji gradijo novi azilni domovi in njihove izpostave za nastanitev, kakor so se izrazili, nezakonitih migrantov. Po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora je referendumsko vprašanje nejasno oziroma zavajajoče zaradi uporabe dikcije nezakoniti migranti. Prav tako zavrnjeni posvetovalni referendum o zaupanju v vlado pa je koalicija označila kot manipulativnega in politično propagando SDS-a pred evropskimi volitvami. Zakonodajno-pravna služba je ocenila, da predlagano vprašanje ni v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. 

Odbor pa je prikimal predlogu novele zakona o lokalni samoupravi, ki ga je v državni zbor prav tako vložila SDS. Novela uvaja obvezno soglasje občinskega sveta pred sprejemom sklepa vlade o nastanitvi migrantov ali vzpostavitvi azilnega doma oziroma njegove izpostave v občini. Kot je pojasnil poslanec SDS-a Branko Grims, so nujno sejo odbora zahtevali zaradi namere vlade, da na Obrežju in v Središču ob Dravi odpre začasni izpostavi azilnih domov. Predlogu poleg koalicije sicer nasprotuje tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki meni, da gre za državno pristojnost in ne pristojnost lokalne skupnosti. Kljub nasprotovanju koalicije je odbor z glasom koalicijskega poslanca Gibanja Svoboda Dejana Süča uspel doseči sedem glasov v prid noveli. Kot je pojasnil Süč, se je pri glasovanju zmotil. 

Foto: Posnetek zaslona seje odbora za notranje zadeve