Rusija je šestim diplomatom Združenega kraljestva v Moskvi zaradi suma vohunjenja, ogrožanja varnosti in subverzivnih dejavnosti preklicala akreditacije. Vseh šest diplomatov je bilo zaposlenih na Direktoratu za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo, ki po trditvah ruske obveščevalne službe FSB od začetka vojne v Ukrajini snuje načrt, kako povzročiti ruski strateški poraz v vojni. Po besedah predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove je direktorat s tem deloval v nasprotju z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, saj je njegovo delovanje vodilo v eskalacijo konflikta in v škodo ruskim državljanom. Medtem pa se predsednik vlade Združenega kraljestva mudi v Washingtonu, kjer se na srečanju z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom dogovarja o odpravi omejitev pri uporabi zahodnega orožja, pardon, zahodne pomoči proti ciljem na ruskem ozemlju. Te bi obstreljevali z raketami dosega do tristo kilometrov. Ruski predsednik Vladimir Putin je v izjavi zagrozil, da bo to pomenilo vojno napoved severnoatlantske vojaške zveze Rusiji.

Agencija Združenih narodov za trgovino in razvoj je izdala poročilo, da je bilo zaradi izraelskega genocida v Gazi uničenih 80 odstotkov palestinskih podjetij v enklavi. Gospodarstvo Gaze se je skrčilo na manj kot šestino gospodarstva leta 2022, število brezposelnih pa se je skoraj potrojilo. Po besedah koordinatorja agencije Mutasima Elagraaja bo popravilo škode, ki jo je izraelska genocidna vojska povzročila od sedmega oktobra lani, trajalo več desetletij in stalo več deset milijard evrov. 

Ob polnoči so na severozahodu Združenih držav Amerike začeli stavkati delavci letalskega podjetja Boeing. V podporo stavki je glasovalo 96 odstotkov članov sindikata. Sindikat podjetja je namreč zavrnil podpis novega sporazuma, ki bi delavcem v obdobju štirih let zvišal plače za 25 odstotkov, a ukinil letni dodatek za uspeh. Sindikat tako zahteva ohranitev bonusa in 40-odstotno zvišanje plač v istem obdobju. Pri stavki bo sodelovalo okoli 33 tisoč delavcev, ki med drugim delajo na najbolj prodajanih letalih boeing 737 max, znanih tudi po mnogih tehničnih nepravilnostih, ki so v zadnjih šestih letih terjale vsaj 346 smrtnih žrtev.

Senegalski predsednik Bassirou Diomaye Faye je razpustil parlament in za sedemnajsti november razpisal parlamentarne volitve. Do njegove razpustitve ga je vodila opozicijska stranka Združeni v upanju, ki jo vodi nekdanji predsednik Macky Sall. Ta je tudi obsodil razpustitev, saj da Diomaye želi izkoristiti momentum iz marčevskih predsedniških volitev, na katerih si je z dobrimi 54 odstotki zagotovil zmago že v prvem krogu. Diomaye trdi, da je parlament moral razpustiti zaradi blokad pri izvrševanju obljubljenih reform, na podlagi katerih je bil izvoljen. V kampanji je med drugim obljubljal zmanjšanje korupcije, revizijo ribiških licenc tujih podjetij in zagotovitev večjega deleža naravnih virov države za prebivalce.

Finančno ministrstvo Združenih držav Amerike je uvedlo nove sankcije proti šestnajstim višjim venezuelskim uradnikom, povezanih s predsednikom Nicolasom Madurom. Kot razlog za sankcije so na finančnem ministrstvu navedli preprečevanje transparentnega poteka volitev in brutalnega obračuna s svobodo govora na protestih, ki so volitvam sledili. Kot je tudi v izjavi za javnost še enkrat potrdil ameriški zunanji minister Anthony Blinken, Združene države podpirajo domnevno pravega zmagovalca julijskih volitev, Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki se trenutno pred venezuelskimi oblastmi skriva v Španiji.

Iz izraelskega vladnega urada za medije so sporočili, da so preklicali akreditacije novinarjem katarskega medija Al Džazira. Kot razlog za preklic je izraelska genocidna vlada navedla širjenje lažnih vsebin, hujskanje proti Izraelcem, ter da medij predstavlja grožnjo izraelskim vojakom. Preklic velja za štiri redno zaposlene novinarje, medtem ko bodo preostali sodelavci, na primer video producenti in fotografi, akreditacije obdržali. Izrael je od lanskega oktobra ubil štiri novinarje Al Džazire.

Na Haiti je prispelo prvih 24 vojakov z Jamajke, ki se bodo pridružili misiji Varnostnega sveta Združenih narodov, ki jo vodi Kenija. Skupaj z jamajškimi policisti sta na Haiti prispela še dva višja vojaška uradnika iz Belizeja. Gre sicer za večnacionalno policijsko misijo, katere namen je zajeziti vpliv tolp. Pred štirimi meseci, ravno ko je tedanji premier Ariel Henry v Keniji podpisoval varnostni sporazum, so tolpe napadle ključno vladno infrastrukturo, prevzele nadzor nad več kot 20 policijskimi postajami, vdrle v dva največja zapora v državi in izpustile več tisoč zapornikov. Zavladale so ulicam prestolnice in povzročile padec neizvoljenega premierja. Kenija je sicer v zadnjem letu na Haiti poslala okoli 400 policistov, ki jih pretežno financirajo Kanada, Združene države Amerike in nekdanja haitijska kolonizatorka Francija. Skupno je Jamajka obljubila pomoč v obliki 170 vojakov in 30 policistov, a jih ni bila zmožna poslati vseh hkrati. Poleg Jamajke in Kenije bodo policiste na Haiti poslale tudi oblasti Bahamov, Barbadosa, Bangladeša, Benina in Čada.  

Avstralsko ministrstvo za obrambo je »nekaj manj kot desetim« poveljnikom odvzela medalje zaradi obtožb o vojnih zločinih. Obtožbe temeljijo na poročilu The Brereton Report iz leta 2020, ki trdi, da obstajajo dokazi, da je avstralska vojska v Afganistanu med letoma 2001 in 2021 nezakonito ubila 39 ljudi. A odločitev ne bo prizadela vojakov, ki jih trenutno preiskujejo zaradi vojnih zločinov, med katerimi je tudi Ben Roberts Smith, ki velja za najbolj odlikovanega še živečega avstralskega vojaka in je obtožen umora štirih neoboroženih zapornikov. Vojne zločine avstralske vojske v Afganistanu je prvi razkril vojaški pravnik in major David McBride, ki ga je avstralsko vrhovno sodišče maja letos zaradi razkritja zaupnih dokumentov obsodilo na slabih šest let zapora.

Policija je uvedla predkazenski postopek proti Komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, krajše Knovs, zaradi nadzora, ki so ga nekateri člani izvedli na Generalni policijski upravi novembra lani. Takrat je namreč skupina članov izvedla nenapovedan nadzor ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. S sabo so imeli tudi seznam petnajstih telefonskih številk in od policije zahtevali informacije, ali se v zvezi s temi številkami vršijo ukrepi, kot je na primer prisluškovanje. V delegaciji so bili po poročanju časopisa Delo predsednik Knovsa Janez Žakelj, član komisije Matej Tonin, Teodor Uranič iz Gibanja Svoboda in Predrag Bakovič iz Socialnih demokratov. Na seznamu so bile med drugim številke odvetnice Nine Zidar Klemenčič, njene stranke Sebastjana Vežnaverja, ki ga je odvetnica zastopala v aferi Litijska, ter tedanjega predsednika uprave Darsa, Valentina Hajdinjaka, sicer člana Nove Slovenije. Po poročanju Dela je bil obisk povezan z uhajanjem podatkov o aferi Dars, ki je v javnost prišla oktobra lani.