14. 8. 2018 – 15.00

OFF študijam spolov

Audio file
Audio file
28. 1. 2015 – 7.00
...in ostale aktualnopolitične novičke.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal 676 milijard evrov vreden zakon o porabi za obrambo v proračunskem letu 2019. Novost v načrtu proračunske porabe za obrambo je zapisana namenska poraba sredstev za kibernetsko in informacijsko vojskovanje proti “ruski, kitajski in severnokorejski agresiji”. Zakon med drugim kot vojaške grožnje prepoznava tudi umetno inteligenco ter vesoljske in nadzvočne ofenzivne tehnologije. V naslednjem letu bo vpoklicanih novih 15.600 vojakov, ameriško letalstvo bo bogatejše za sto novih reaktivnih lovcev, 31 vojaških helikopterjev, vojna mornarica pa za 13 novih fregat in deset pomorskih nadzornih letal. Zvezni kongres je Trumpu zagotovil tudi denar za novembra načrtovano vojaško parado v Washingtonu. Včeraj potrjeni proračun je najzgodnejši potrjeni obrambni proračun v zadnjih štiridesetih letih.

Po ameriški podvojitvi carin za izdelke iz Turčije, ki so še dodatno zbile vrednost turške lire, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan napovedal embargo na uvoz ameriških elektronskih izdelkov. Na simpoziju ob 16. obletnici vladavine Erdoganove Stranke za pravičnost in razvoj v Ankari je ta povedal, da se bodo Turki zlahka odpovedali Applovim iPhonom, saj bo južnokorejski Samsung postal veliko bolj dostopen, državljane pa pozval, naj namesto ameriške firme raje podprejo turškega tehnološkega giganta Vestel, ki je na trg pametnih telefonov z modelom Venus vstopil jeseni leta 2014.
Audio file
21. 6. 2017 – 12.00
Mali na razpotju

Po nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Maliju je malijski opozicijski predsedniški kandidat Soumaïla Cissé napovedal, da rezultatov volitev ne bo spoštoval, in državljane pozval k vstaji proti volilnim goljufijam in kupovanju glasov. Skoraj 500 volišč je v nedeljo namreč ostalo zaprtih zaradi groženj islamističnih skupin in etničnih napetosti, volilna udeležba pa je bila komaj 23-odstotna. Dosedanji predsednik Ibrahim Boubacar Keita je zavrnil obtožbe protikandidata, s katerim se je leta 2013 že pomeril in ga premagal, neodvisni opazovalci volitev iz Afriške in Evropske unije prav tako niso zaznali večjih nepravilnosti. V Maliju sicer že četrto leto vladajo izredne razmere zaradi medetničnih konfliktov na severu države, kjer so prav tako pogosti napadi islamističnih skupin. Od leta 2013 je v državi, v imenu boja proti terorizmu, prisotna tudi francoska vojska.

Audio file
14. 4. 2017 – 14.00
Podrobneje o CEU

Madžarska vlada v osnutku novega visokošolskega zakona načrtuje prepoved poučevanja študij spolov na madžarskih univerzah. Madžarski podpredsednik Zsolt Semjén je kot uradno razlago navedel, da delodajalci ne kažejo interesa za diplomante omenjenih študijev, in univerzam, ki jih razpisujejo, napovedal enodnevni rok za to, da se opredelijo do dekreta, ki bo v veljavo stopil z novim študijskim letom. Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje in človeške vire Bence Retvari je študije spolov označil za nelegitimno polje akademskega raziskovanja v državi, ki si prizadeva vzpostaviti tradicionalni družinski model krščanske demokracije, zvezo moškega in ženske. Zaposleni na budimpeški Centralni srednjeevropski univerzi in Univerzi Eotvos Lorand so napoved vlade označili za nevaren precedens in napad na madžarsko ustavo, ki ščiti svobodno znanstveno raziskovanje in poučevanje.

Audio file
12. 1. 2018 – 17.00
Sedem let po Arabski pomladi se Tunizija spopada s tranzicijskimi turbulencami

Tunizijski predsednik Béji Caïd Essebsi je ob praznovanju tunizijskega dneva žena v televizijskem nagovoru državljankam in državljanom napovedal sprejem novega zakona o dedovanju, po katerem bodo ženske pravice pri dedovanju izenačene z moškimi. Trenutno namreč glede na zakon o dedovanju, ki izhaja iz šeriatskega prava, moški dediči v Tuniziji ob dedovanju prejmejo dvakrat večjo vrednost dedne mase kot ženske. Napoved sekularnega predsednika, ki je nasledil leta 2011 odstavljenega Zina El Abidina Ben Alija, sledi avgusta lani vzpostavljenemu komiteju za preučitev in izboljšavo pravic žensk v državi. Predsednikova napoved je sprožila proteste nasprotnikov napovedanih sprememb, ki jih bo moral potrditi še tunizijski parlament.

Audio file
22. 10. 2017 – 12.35
600 odstotna inflacija

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal zvišanje že sicer subvencioniranih cen goriva v izogib tihotapljenju in preprodajanju v Kolumbiji in na Karibih. Venezuela, ki se v zadnjem letu sooča s kar tisočodstotno hiperinflacijo, cene goriva že desetletja ohranja na isti ravni, kar spodbuja tihotapce, da ga po veliko višjih cenah prodajajo v sosednji Kolumbiji. Predsednik je napovedal, da bo od ponedeljka dalje 2200 kilometrov dolga meja s Kolumbijo vsako noč med 22. in 5. uro zjutraj zaprta za vse potnike, omejitev prehoda meje za tovorna vozila pa se bo začela že ob 18. uri. Po ocenah venezuelske vlade naj bi kar 40 odstotkov venezuelskih subvencioniranih dobrin, predvsem hrane in goriva, končalo v Kolumbiji. Samo letos so namreč na meji zasegli kar 40 milijonov litrov goriva in 21.000 ton hrane. Po besedah predstavnika venezuelskega strateškega poveljstva Vladimirja Padrina Lopeza bi lahko s tako količino v Venezueli mesečno nahranili 700.000 državljank in državljanov. Tihotapljenje iz Venezule je problematično tudi v Kolumbiji, saj država zaradi tega izgublja denar od davkov.

Audio file
31. 10. 2014 – 17.00
Kdo je bil dolgoletni burkinofaški predsednik, ki je z današnjim dnem odstopil?

Poslušanje radijskih valov naj bi reševalo življenja otrok v Burkini Faso, ugotavlja poročilo Mednarodne organizacije za razvoj medijev. Ta je v dogovoru z burkinafaško vlado razvila okrog 150 različnih enominutnih radijskih sporočil, ki opisujejo simptome diareje, malarije, pljučnice in drugih zdravstvenih zapletov otrok pod petim letom starosti. Sporočila so zadnja tri leta desetkrat dnevno predvajali na sedmih lokalnih radijskih postajah. Poročilo, objavljeno v mednarodni znanstveni reviji BMJ Global Health, kaže, da se je samo v prvem letu oddajanja sporočil število preventivnih pregledov za okužbe z malarijo v lokalnih zdravstvenih klinikah povečalo za 60 odstotkov v primerjavi z območji, na katerih sporočila niso bila predvajana. Podobno se je zvišalo tudi število zdravstvenih pregledov za pljučnico in diarejo. Raziskovalci ocenjujejo, da je njihov projekt rešil življenje vsaj 3000 otrokom pod petim letom starosti.

Današnje novice zaključujemo v duhu jutrišnjega sicer krščanskega, pri nas pa tudi državnega praznika. Na predvečer Marijinega vnebovzetja se je enemu letu za rešetkami izognil nekdanji avstralski nadškof Philip Wilson. Wilsona je sodišče obsodilo prikrivanja, da je duhovnik James Fletcher v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v zvezni državi Novi Južni Wales spolno nadlegoval ministrante, kazen pa bo odslužil kar na domu svoje sestre. Kljub obtožbam sodišča, da je spolne prestopke podrejenih prikrival z namenom ohranjanja dobrega imena avstralske katoliške cerkve, Vatikan obsojenemu ni odvzel škofovskega naziva, prepovedal mu je samo opravljanje funkcije maševanja in spovedovanja. Odločitev sodišča je že naletela na nestrinjanje in proteste svojcev žrtev spolnega nasilja.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.