OFF veljavnega referenduma o tabuju
Iranska vojska je ponovno raketirala Tel Aviv, medtem ko izraelska in ameriška vojska nadaljujeta bombardiranja Teherana, Karadža in Tabriza. Organizacija za jedrsko energijo Irana poroča o napadu na jedrsko elektrarno v Bušehru. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na mesto predsednika Vrhovnega sveta za nacionalno varnost imenoval nekdanjega načelnika štaba revolucionarne garde Mohameda Bagherja Zolghadra, ki bo nasledil ubitega Alija Laridžanija. Z iranke vlade sporočajo še, da smejo ladje nesovražnih držav pluti skozi Hormuško ožino. Ameriški predsednik Donald Trump medtem trdi, da se pogaja »s pravimi ljudmi« iz Irana, Al Džazira pa poroča, da je Trump preko Pakistana iranski vladi posredoval predlog pogojev za premirje. Z iranske vojske sporočajo, da se Trump pogovarja sam s sabo, iranski veleposlanik v Pakistanu pa prav tako zanika, da bi potekala posredna pogajanja.
Še na iraško in libanonsko fronto. Ameriška vojska je bombardirala položaje iraško-šiitskih paravojaških Ljudskih mobilizacijskih sil v provinci Anbar, pri čemer je poleg več kot deset pripadnikov milice ubila vsaj šest vojakov iraške državne vojske. Ljudske mobilizacijske sile so formalno del iraške vojske, vendar njihovi pripadniki prisegajo zvestobo tudi iranskemu ajatoli. Iraško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Ljudskim mobilizacijskim silam izdalo dovoljenje za vojaški odgovor na nadaljnje ameriške napade. Libanonsko antisionistično odporniško gibanje Hezbolah je izvedlo raketni napad na izraelski vojaški konvoj v mestu Kauza, medtem ko je izraelska vojska bombardirala mesti Habuš in Adlun ter palestinsko begunsko taborišče Mia Mia na jugu Libanona.
Filipinski predsednik Ferdinand Marcos mlajši je razglasil izredne razmere zaradi energetske krize, ki je posledica zvišanja cen goriva po ameriško-izraelskem napadu na Iran in zaprtju Hormuške ožine. Izredne razmere bodo veljale eno leto in med drugim pooblaščajo vlado za izredne nakupe goriva, nadzor nad razdeljevanjem goriva in drugih življenjskih potrebščin ter sprejem ukrepov proti kopičenju. Sindikati prevoznikov so pred tem za jutri napovedali drugo dvodnevno stavko, s katero od vlade zahtevajo uvedbo nadzora nad cenami. Prvo dvodnevno stavko so sindikati prevoznikov izvedli pred enim tednom.
Moldavski parlament je vladi odobril razglasitev 60-dnevnih izrednih razmer zaradi prekinitve dobave elektrike iz Romunije preko Ukrajine. Razglasitev izrednih razmer sledi okvari na napeljavi med mestoma Isaccea v Romuniji in Vulcănești v Moldaviji, ki delno poteka preko ukrajinskega ozemlja in ki jo je ruska vojska bombardirala v začetku tedna. Omenjena povezava dobavlja okrog 70 odstotkov električne energije, porabljene v Moldaviji.
Na danskih predčasnih parlamentarnih volitvah je z nekaj manj kot 22 odstotki glasov relativno večino ponovno osvojila Socialdemokratska stranka premierke Mette Frederiksen. Na drugem mestu je Socialistična ljudska stranka z enajstimi odstotki glasov, na tretjem pa konservativna stranka Levica z desetimi. V parlament se je prebilo še devet drugih strank, za nobeno od katerih ni glasovalo več kot deset odstotkov volivcev. Rezultat volitev je za vladajoče socialdemokrate kljub zmagi še vedno slabši kot na prejšnjih volitvah leta 2022, saj bodo z novo sestavo parlamenta izgubili 12 poslanskih mest. Po novem jih bodo v 179-članskem parlamentu zasedali 38, stranke dosedanje koalicije pa so skupaj osvojile 84 sedežev. Predčasne volitve je Frederiksen sklicala pred enim mesecem po ameriških grožnjah s priključitvijo Grenlandije.
Urad za nadzor tuje lastnine na ameriškem finančnem ministrstvu je sprejel zahtevo madžarskega naftnega podjetja MOL za podaljšanje roka za nakup večinskega dela Naftne industrije Srbije, krajše NIS, so sporočili iz madžarskega podjetja. S tem je urad MOL-u omogočil dokončanje kupoprodajne pogodbe v skladu z januarskim dogovorom z ruskim državnim podjetjem Gazpromneft. Ameriško finančno ministrstvo je zaradi večinskega lastniškega deleža ruskega državnega podjetja Gazpromneft v NIS-u oktobra uveljavilo prepoved finančnih transakcij z Naftno industrijo Srbije, s čimer je podjetju onemogočilo dobavo nafte. Sankcijam je decembra sledila ustavitev delovanja rafinerije Naftne industrije Srbije v Pančevu.
Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo za razveljavitev referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po odločitvi sodišča tožniki niso zadostno dokazali, da so ugotovljene kršitve zdravniških in verskih organizacij pri kampanji vplivale na izid referenduma. Sodišče je pri zdravniških organizacijah sicer prepoznalo nepravilnosti z izvajanjem propagande brez prijave kampanje in v prostorih javnih zavodov. Pri verskih organizacijah je ugotovilo nepravilnosti z razdeljevanjem propagandnega gradiva in organizacijo prevozov na volišča. Sodišče glede verskih organizacij dodaja, da verski obredi in verska sporočila spadajo v okvir verske svobode, tudi če so vsebinsko povezani z referendumskim vprašanjem, tako da med mašo izvedena propaganda ni predstavljala kršitev.
Po prvi sodni klofuti se nastavlja še drugo lice. Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Piratske stranke za oceno ustavnosti sklepa ljubljanskega mestnega sveta o podražitvi vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa. V obrazložitvi ustavno sodišče navaja, da za presojo sklepa ni pristojno, ker sklep nima pravne narave predpisa. Te po pojasnilu sodišča nimajo akti, ki določajo konkretno ceno storitev javne gospodarske službe in ki ne vsebujejo pravil, ki bi opredeljevala metodologijo za oblikovanje teh cen. Ljubljanski župan Zoran Janković je pred tem zavrnil pobudo Piratov za občinski referendum o sklepu, saj bi bil ta po njegovem mnenju glede na določila zakona o lokalni samoupravi nedopusten. Stranka je nato proti občini vložila tožbo na upravno sodišče, ki je odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. MOL je na to odločitev vložila predlog revizije na vrhovno sodišče, Pirati pa pobudo za oceno ustavnosti. Mestni svet je sicer podražitev enkratne vozovnice za mestni avtobus potrdil septembra.
Dodaj komentar
Komentiraj