Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je z 92 odstotki glasov na predčasnih volitvah osvojil peti zaporedni mandat. Opozicijske stranke so volitve bojkotirale, šest drugih kandidatov pa je predvolilno kampanjo izkoristilo za hvaljenje Alijeva. Volitve azerbajdžanskega predsednika so prvič potekale tudi na ozemlju Gorskega Karabaha, ki ga je azerbajdžanska vojska zasedla septembra. Več kot 100 tisoč Armencev je po zasedbi iz regije zbežalo. Po podatkih Združenih narodov je v regiji oktobra ostalo manj kot tisoč Armencev. Volitve je Alijev razpisal po uspešni invaziji in leto in pol pred koncem mandata ter jih razglasil za »volitve zmage«. Alijev je bil prvič izvoljen leta 2003 po smrti svojega očeta Hejdara Alijeva. V svojem drugem mandatu je predsednik, ki ima domala absolutno oblast, odpravil omejitev števila predsedniških mandatov, kasneje pa je trajanje mandata podaljšal s petih na sedem let. 

Izraelska vojska je ponoči bombardirala mesto Rafa ob meji z Egiptom, kamor se je zateklo okrog milijon in pol Palestincev. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je vojski že ukazal, naj pripravi kopenski vdor v mesto. Na severu Izraela je libanonski Hezbolah raketiral dve izraelski vojašnici. Izraelska bojna letala so nato bombardirala položaje Hezbolaha v Libanonu. Medtem so v Kairo prispeli predstavniki palestinskega Hamasa z namenom pogajanj za premirje. V Hamasu ponujajo izmenjavo talcev in zapornikov v zameno za postopen umik okupacijskih enot iz Gaze. Netanjahu premirje še naprej zavrača, ameriški zunanji minister Antony Blinken pa je na obisku Izraela dejal, da predlog predstavlja zadovoljivo podlago za poganjanja. 

Ameriški senat je zavrnil sprejetje zakona o meji in državni varnosti, ki bi skupno namenil okrog 110 milijard evrov za nadzor meje z Mehiko in vojaško pomoč Ukrajini ter Izraelu. Predlog je podprlo 49 senatorjev, 50 jih je bilo proti. Republikanci predlogu nasprotujejo, ker po njihovem mnenju še vedno namenja premalo sredstev mejnemu nadzoru. Proti predlogu je glasovalo tudi pet demokratskih senatorjev zaradi vključitve 13 milijard evrov vojaške pomoči Izraelu. Republikanci so v senatu decembra že zavrnili podoben predlog financiranja ukrajinske vojske in mejnega nadzora. Po zadnjem predlogu bi Ukrajini Združene države Amerike namenile pomoč v vrednosti okrog 55 milijard evrov.

Poslanci stranke Naprej svoboda argentinskega predsednika Javierja Mileia so v parlamentu predlagali kriminalizacijo splava. Po predlogu bi bile za splav kaznovane ženske in zdravniki, izjema pa ne bi bil niti splav v primeru posilstva. Milei je poleg tega napovedal vojno opoziciji, potem ko so opozicijski poslanci začeli razveljavljati posamezne člene njegovega obsežnega deregulacijskega in privatizacijskega zakona. Zakon je spodnji dom parlamenta potrdil prejšnji teden. A opozicijski poslanci so se zdaj spravili na posamezne člene, ki vsebujejo podeljevanje zakonodajnih pooblastil predsedniku, razglasitev izrednih razmer in oprostitve davkov. Mileieva stranka ima v 257-članskem spodnjem domu parlamenta 38 poslancev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in španski premier Pedro Sánchez sta na obisku v Mavretaniji z namenom podpisa migracijskega sporazuma. Mavretanija se s sporazumom zavezuje, da bo ustavljala migrantske čolne, namenjene na španske Kanarske otoke. Mavretanija, nekdanja francoska kolonija, je tranzitna država predvsem za begunce iz Malija. V zameno bosta Von der Leyen in Sanchez podpisala več dogovorov o evropskih investicijah v mavretansko gospodarstvo, predvsem energetiko. Evropska unija sicer na ozemlju Mavretanije načrtuje tudi vzpostavitev misije Evropske agencije za mejno in obalno stražo, znane kot Frontex. Barbara Asturias Redes iz španske humanitarne organizacije No Name Kitchen nove sporazume z Mavretanijo postavi v kontekst evropske migracijske politike.

Izjava

Poslanci poljske opozicijske stranke Zakon in pravičnost so se spopadli z varnostniki pred parlamentom, da bi mimo njih prerinili odpoklicana poslanca Mariusza Kamińskega in Macieja Wąsika. Kamiński in Wąsik sta poslanski mandat izgubila konec decembra, potem ko ju je sodišče obsodilo na dve leti zapora zaradi zlorabe oblasti. Po dveh tednih kazni ju je pomilostil nekdanji strankarski kolega, predsednik države Andrzej Duda. V konservativni stranki Zakon in pravičnost trdijo, da bi morali Kamińskemu in Wąsiku po pomilostitvi vrniti poslanska mandata, predsednik parlamenta Szymon Hołownia pa zagovarja stališče, da pomilostitev poslance oprošča samo prestajanja kazni, ne razveljavlja pa sodbe sodišča. 

Predsednik vlade Robert Golob se je strinjal, da po odstopu Dominike Švarc Pipan začasno prevzame pravosodno ministrstvo sam. Tako je po sestanku z Golobom povedala predsednica socialdemokratov Tanja Fajon. Ali bo novi kandidat za ministra za pravosodje iz kvote socialdemokratov, na sestanku niso dorekli. Čeprav Golob sprva ni upošteval poziva socialdemokratov po zamenjavi Švarc Pipan zaradi nakupa sodne stavbe na Litijski cesti, je prevladal interes po ohranitvi vladajoče koalicije. Tako finančni minister Klemen Boštjančič:

Izjava

Za konec prazničnega informativnega programa še vest o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini. Vlada je podprla pobudo primorskih koalicijskih poslancev po spremembi zakona o praznikih. Ko bo spremembo zakona potrdil parlament, se bo praznik, ki ga obeležujemo 15. septembra, imenoval priključitev Primorske k matični domovini. Po mnenju koalicijskih poslancev gre z vidika zgodovinskih dejstev za ustreznejši izraz. 

Vir fotografije: president.az