OFF zeleno-leve fronte
Izraelska in iranska vojska že peti dan nadaljujeta z medsebojnim obstreljevanjem. V iranski prestolnici Teheran je izraelska vojska izvedla zračni napad na stavbo Radiotelevizije Islamske republike Iran, krajše IRIB. V napadu je vojska ubila tri zaposlene. Neposredni prenos oddaje, ki jo je vodila televizijska voditeljica Sahar Emami, je bil zaradi bombardiranja začasno prekinjen. Voditeljica se je uro po prekinitvi vrnila nazaj v eter. Po poročanju IRIB je vojska napad izvedla s štirimi bombami. Sionistične sile so malo pred napadom napovedale napad na vojaško infrastrukturo v teheranskem tretjem okrožju, kjer se med drugim nahaja tudi stavba radiotelevizije, in izdale ukaz za prisilno evakuacijo prebivalcev. Večina zaposlenih v medijski hiši se je ukazom o evakuaciji zoperstavila in ostala v stavbi do napada. Na severozahodu Teherana je sionistična vojska medtem v zračnem napadu ubila tri prostovoljce iranskega Rdečega polmeseca, ki so takrat pomagali ranjenim v prestolnici. Z zračnimi napadi je prav tako nadaljevala v zahodnem Iranu nad iransko vojaško infrastrukturo. Po poročanju iranske tiskovne agencije Mehr je v jutranjem zračnem napadu na mesto Kashan v provinci Isfahan napadla kontrolno točko in pri tem ubila vsaj tri in ranila štiri osebe. Iranska vojska je izvedla povračilne napade, začenši z izdajo ukaza za evakuacijo iz območij, v katerih se nahajata dve izraelski medijski hiši N12 in N14. Po poročanju IRIB je iranska vojska izvedla dronske in raketne napade nad mestoma Tel Aviv in Hajfo na ozemlju, ki ga nadzoruje Izrael. V Hajfi so iranske sile v napadu poškodovale elektrarno.
Sionistične sile so prav tako nadaljevale z izvajanjem napadov v Palestini. Ponovno so napadle sever Gaze, kjer je postavljen center za razdeljevanje pomoči Humanitarne fundacije za Gazo. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je vojska ubila vsaj 51 Palestincev in jih ranila več kot 200.
Ugandski predsednik Yoweri Museveni je podpisal predlog zakona o ugandskih obrambnih silah, ki bo med drugim vojaškim sodiščem ponovno omogočil sojenje civilistom za kazniva dejanja povezana z vojsko. V tokratni različici zakona, ki sicer velja že od leta 2005, se civilistom lahko sodi na vojaškem sodišču, kadar posameznik sodeluje ali spremlja vojaško osebje in nezakonito poseduje orožja, streliva ali druge dele vojaške opreme. Novi zakon je sicer v nasprotju z razsodbo vrhovnega sodišča, ki je konec januarja odločilo, da je sojenje civilistom na vojaškem sodišču neustavno. Pri tem so odredili, da se morajo vse kazenske obravnave, ki vključujejo nevojaško osebje, takoj ustaviti in prenesti na pristojna sodišča.
Kenijski namestnik generalnega inšpektorja policije Eliud Lagat je začasno odstopil s položaja zaradi petkove smrti učitelja in aktivista med policijskim pridržanjem. Lagat pojasnjuje, da se bo na pozicijo vrnil po zaključku preiskave Neodvisnega organa za nadzor policijskega dela o smrti Alberta Ojwanga med pridržanjem. Policijsko poročilo je njegovo smrt namreč označilo za samomor, saj naj bi se večkrat udaril z glavo v steno. Ojwanga je policija aretirala na domu na zahodu države in ga odpeljala na Generalno policijsko postajo v prestolnici Nairobi, ker je v objavi na družbenih medijih namestnika generalnega inšpektorja Lagata obtožil korupcije. Smrt aktivista in učitelja je sprožila proteste v Nairobiju. Protestniki so med drugim sežgali dva avtomobila in poskušali vstopiti v zgradbo parlamenta, kjer je minister za finance John Mbadi predstavljal svoje proračunske načrte za naslednje leto. Protestniki so prav tako zahtevali Lagatov odstop zaradi vpletenosti v izdajo ukaza za aretacijo umrlega aktivista.
V Novem Sadu je več sto študentov in meščanov prenočilo pred mestno skupščino v Novem Sadu in obenem začelo blokado križišča pred stavbo. Vstop v zgradbo protestniki blokirajo tudi s traktorji. V jutranjih urah so policisti in žandarmerija začeli nasilno razbijati blokado, pri čemer so ranili eno osebo. Protestniki zahtevajo razpis volitev za nove člane v Svete krajevnih skupnosti, ki bi morale biti razpisane že v sredini marca. Novosadski župan Žarko Mićin je prejšnji teden pojasnil, da je bil razpis volitev odložen, ker sveti krajevnih skupnosti še niso uskladili svojih statutov s Sklepom o krajevnih skupnostih mesta Novega Sada, ki je stopil v veljavo julija 2022. Seja se je kljub blokadi vseeno pričela nekoliko po deseti uri, pri čemer so prošnjo o prisotnosti študentov in meščanov na seji zavrnili.
Selimo se v Beograd. Člani akademske skupnosti že deveti dan protestirajo pred zgradbo srbske vlade, pri čemer blokirajo križišče pred njo. Medtem pa so študentje pravne in medicinske fakultete v blokadi opravili protestni pohod do Prvega osnovnega državnega tožilstva pod geslom »Nepoznavanje zakona je škodljivo«. Študentom so se pridružili tudi člani Združenja zdravstvenih delavcev Srbije. Študentje bodo na tožilstvu vložili kazensko ovadbo za predsednika Aleksandra Vučića zaradi nepooblaščenega obiska in fotografiranja ljudi v intenzivni negi ter vpogleda v njihove zdravstvene kartoteke po uporabi zvočnega topa na marčevskem velikem študentskem protestu.
Koordinatorica stranke Levica in ministrica za kulturo Asta Vrečko ter sopredsednika stranke Vesna Uroš Macerl in Urša Zgojznik so danes tudi uradno podpisali namero o sodelovanju na naslednjih parlamentarnih volitvah. Podpis komentira Asta Vrečko.
Po enakih stopinjah strankarskega povezovanja pa sledita tudi stranka Demokrati, ki jo vodi Anže Logar, in zunajparlamentarna stranka Konkretno, ki jo vodi Janez Demšar. Logar je sporočil, da bo pripojitev stranke Konkretno k Demokratom potekala na združitvenem kongresu konec meseca. To sicer ni prvo spajanje Konkretnega z drugimi strankami. Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami se je stranka namreč pridružila grupaciji Povežimo Slovenijo. Demšar, ki z novo pripojitvijo k Logarju upa na uvrstitev v parlament, ki se je stranki s Povežimo Slovenijo izmuznila, združevanje ocenjuje kot prelomni trenutek.
V stranki sicer za zdaj ostaja nekdanji predsednik Stranke modernega centra, predhodnice Konkretnega, Zdravko Počivalšek, ki pa očitno pogleduje tudi proti drugim strankam.
Akademskih 15
Celjska dijaška skupnost poziva Državni izpitni center in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje k spremembi ocenjevanja in vrednotenja letošnje splošne in poklicne mature. Dijaki so trenutno namreč v zadnjem mesecu opravljanja mature, zmotila pa jih je težavnost letošnje mature, zlasti matematike. Po njihovih besedah je bila ta letos na izjemno zahtevnem nivoju, ki po njihovem mnenju ni primerljiv s pisnimi izpiti zadnjih let. Glede dijaških ocen težavnosti pri letošnji poklicni maturi sicer ne zaznavajo opazne razlike z lansko, pri gimnazijcih pa so razlike večje. To sklepajo iz rezultatov anonimne ankete med celjskimi dijaki, s katero vsako leto preverjajo zadovoljstvo z maturo pri predmetih. Ta kaže, da letos kar 67 dijakov odstotkov ni bilo zadovoljnih s pisanjem mature iz matematike, medtem ko je lani ta številka znašala 53 odstotkov. Z angleščino jih sicer letos ni bilo zadovoljnih 54 odstotkov, s slovenščino pa 49 odstotkov.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je zaradi kadrovskih primanjkljajev na področju vzgoje in izobraževanja objavilo javni poziv za vključevanje upokojenih delavcev v vzgojno-izobraževalno delo. Ministrstvo vabi k prijavi za delovno mesto učitelj v izobraževalnih programih na področju osnovnošolskega, srednjega splošnega ter poklicnega in strokovnega izobraževanja. Iščejo pa tudi učitelje v programih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vzgojiteljev in svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Prijavijo se lahko v zadnjih 5 letnih upokojeni strokovni delavci, ki izpolnjujejo potrebne izobrazbene pogoje za delovna mesta, imajo najmanj 10 let izkušenj s tega delovnega mesta in izpolnjujejo pogoj nekaznovanosti skladno z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Po trgovinskih pogajanjih med delegacijama ZDA in Kitajske, ki so prejšnji teden potekala v Londonu, je ameriški predsednik Donald Trump na platformi Truth Social sporočil, da bodo kitajskim študentom še naprej omogočali veljavne vizume. Sporazum je bil dosežen po prvotni napovedi prekinitve veljavnosti vizumov za vse kitajske študente, posebej pa za tiste, ki naj bi bili povezani s kitajsko komunistično partijo. Kljub razveljavitvi napovedi, bodo mednarodni študenti in zaposleni na fakultetah še naprej pod poostrenim nadzorom. Pregledovali bodo tudi vsebine, ki jih prijavitelji za študentske vizume objavljajo na družbenih omrežjih. Po navedbah ameriškega Inštituta za mednarodno izobraževanje v ZDA študira skoraj 300 tisoč kitajskih študentov, medtem ko je po poročilu Mercatorjevega inštituta za kitajske študije število ameriških študentov na Kitajskem po COVID pandemiji upadlo z 11 000 na 800.
OFF je pripravila Ajla, novičke univerzitetnega bloka so zbrale novinarke Univerzitetne redakcije.
Dodaj komentar
Komentiraj