OFFprostitev Áñez
Bolivijsko vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo nekdanje začasne predsednice Jeanine Áñez zaradi nezakonitega prevzema predsedniškega položaja po odstavitvi Eva Moralesa leta 2019 in odredilo njeno izpustitev. Obsodbo Añez, ki je do sedaj prestala štiri od skupno 10 let zaporne kazni, je sodišče razveljavilo po ugotovitvi postopkovnih kršitev med sojenjem. Añez bi morali soditi pred posebnim sodiščem, pristojnim za sojenje kaznivim dejanjem zakonodajalcev v okviru izvajanja funkcije, in ne le pred kazenskim sodiščem. Añez, nekdanja konzervativna senatorka se je za začasno predsednico razglasila potem, ko je Morales pobegnil iz države po vojaškem udaru in protestih zaradi njegove ponovne izvolitve in domnevnega kršenja ustavne omejitve predsedniških mandatov. Po Moralesovem lastnem tolmačenju ustave se mandati, opravljeni pred spremembo ustave, ne bi smeli upoštevati.
Mavretansko vrhovno sodišče je nekdanjemu predsedniku Mohamedu Ouldu Abdelu Azizu zavrnilo zadnjo pritožbo zoper petnajstletno zaporno kazen zaradi korupcije. Prvotno je bil Aziz obsojen na pet let zapora leta 2023 zaradi nezakonite pridobitve premoženja v vrednosti 70 milijonov dolarjev. Aziz je trdil, da je bil sodni proces politično motiviran. Prva pritožba na njegovo obsodbo je bila zavrnjena leta 2025, kazen pa podaljšana za 10 let. Aziz je bil po prevzemu oblasti z državnim udarom leta 2008 še dvakrat izvoljen za predsednika in je to funkcijo opravljal do odstopa leta 2019. Leta 2021 je bil obtožen korupcije, zlorabe položaja, trgovanja z vplivom in pranja denarja skupaj z desetimi drugimi funkcionarji, med njimi tudi dvema nekdanjima predsednikoma vlade.
Izraelska genocidna vojska je kljub sprejeti prekinitvi ognja bombardirala in izvajala rušilne operacije na območju vzhodno od mesta Gaza na severu enklave. Poleg tega je ubila dva Palestinca, ki sta po trditvah vojakov prestopila tako imenovano rumeno črto, za katero bi se morala izraelska vojska umakniti v prvi fazi prekinitve ognja. Palestinsko odporniško gibanje Hamas je preko Rdečega križa Izraelu medtem predalo še eno najdeno truplo izraelskega talca. Izgubljenih trupel talcev ostaja šest. Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci na območju vasi Hirbet Samra zagradili 202 hektarov veliko kmetijsko zemljišče, pripadajoče Palestincem. Okupatorska vojska je v raciji v mestu Al Jamun v bližini Dženina ustrelila petnajstletnega Palestinca.
Borci milice Tigrajske ljudske osvobodilne fronte so vdrli iz Tigraja v sosednjo regijo Afar v Etiopiji, poroča regionalna vlada. Afarske regionalne oblasti trdijo, da so pripadniki tigrajske milice zasedli več vasi in napadli civiliste. Milico tako obtožujejo kršitev mirovnega sporazuma iz leta 2022, ki je končal tako imenovano tigrajsko vojno v severni Etiopiji. Spor med zvezno vlado v Adis Abebi in Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto se je v zadnjih mesecih obnovil, potem ko je zvezna vlada obtožila Fronto vojaškega povezovanja z Eritrejo in jo maja izbrisala iz registra političnih strank.
Bosansko kantonalno tožilstvo v Tuzli je sporočilo, da je začelo drugo fazo preiskovalnega postopka proti osmim osebam, med njimi štirim policistom, zaradi izkoriščanja mladoletnih deklet za namene prostitucije. Druga faza preiskave vključuje zbiranje dodatnih dokazov in identifikacijo morebitnih drugih žrtev. Zlorabljena dekleta so bila nastanjena v socialnih ustanovah ter v sprejemnem centru Dom za otroke brez staršev v Tuzli. Policiste tožilstvo sumi, da so za namene spolnega izkoriščanja rekrutirali, zvabili, prevažali in skrivali dve petnajstletni dekleti. Po razkritju sumov in preiskave zlorabe sirot je v nedeljo pred stavbo policije v Tuzli potekal protest.
V Beogradu se je na shodu v podporo vladi pred zgradbo parlamenta zbralo več kot 10 tisoč podpornikov Srbske napredne stranke predsednika Aleksandra Vučića. Pri tem so s predvajanjem glasne glasbe nadlegovali Dijano Hrko, mater enega od umrlih v zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki pred parlamentom gladovno stavka. Šotorišče podpornikov Srbske napredne stranke pred parlamentom, tako imenovani Ćacilend, je medtem varovala policija. Na Takovski ulici je medtem na poziv študentov v blokadi potekal shod v podporo stavkajoči. Hrka z gladovno stavko, ki jo je začela v nedeljo, zahteva pregon odgovornih za obnovo in posledično za zrušitev nadstreška, predčasne splošne volitve in izpust vseh aretiranih v enem letu protestov. Manjši shodi podpore Dijani Hrki so potekali še v nekaterih drugih mestih po državi, med drugim v Novem Sadu, Nišu, Subotici in Valjevu. Nekaj sto protestnikov je blokiralo ibarsko magistralo med Čačkom in Užicami.
Vlada bo danes na seji obravnavala tako imenovan Šutarjev zakon, ki posega v socialno in kazensko zakonodajo. Policiji bi zakon podelil dodatna pooblastila, med drugim bi ji dovolil vstop v stanovanje brez sodnega naloga v primeru suma, da se v stanovanju nahaja skrito orožje. Policiji bi zakon v tem primeru podelil tudi možnost uporabe dronov in drugih pripomočkov za snemanje. Uporaba tehničnih sredstev na tako imenovanih varnostno tveganih območjih bi bila omejena na tri mesece z možnostjo podaljšanja z odredbo. Prav tako bi lahko policisti odstranili osebo s kraja, če krši javni red, in ji ob ponovitvi prepovedali vstop ter odredili takojšnje zaprtje lokalov in prekinitev zbiranja v primeru kaznivih dejanj. Dodatno namerava vlada policiji in Finančni upravi omogočiti takojšen zaseg premoženja ob sumu neskladnosti s prijavljenimi dohodki. Povratnikom namerava vlada omejiti pravico do brezplačne pravne pomoči. Namero, da bi v zakon vključili ukinitev otroškega dodatka za mladoletne matere, ki jo je premier Robert Golob napovedal prejšnji teden na seji občinskega sveta v Novem mestu, je vlada opustila. Namesto tega predlaga takojšnjo sprožitev postopka presoje odvzema otroka, to je mladoletne matere, v primeru mladoletne nosečnosti, z otroškimi dodatki pa bi namesto staršev mladoletne matere razpolagali centri za socialno delo. Med predlogi na seji vlade je tudi aktivacija 37. člena zakona o obrambi, to je vzpostavitev mešanih patrulj vojske in policije v notranjosti države.
Stranka Glas upokojencev je v državni zbor vložila predlog zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin v obdobju od 2013 do leta 2022. Predlagajo, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsem, ki so se upokojili v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2022 in so jim bile pokojnine izračunane po nižjem odmernem odstotku, pokojnine ponovno izračuna in retroaktivno prizna razliko. Od začetka leta 2023 so se odmerni odstotki za izračun pokojninske osnove zvišali na 63,5 odstotka za 40 let dela, ne glede na spol. Upokojenim v obdobju med 2013 in 2022 bi se torej po predlogu Glasu upokojencev za nazaj izplačalo razliko med prejeto pokojnino in pokojnino, izračunano po novem odmernem odstotku.
Dodaj komentar
Komentiraj