SoulGreg ArtistOFF

Aktualno-politična novica
13. 9. 2022 - 15.00
 / OFF

Azerbajdžanska vojska je ponoči začela obstreljevati položaje armenske vojske v bližini mest Goris, Sotk in Jermuk. Armenska vojska je odgovorila s protinapadom. Po besedah armenskega premierja Nikola Pašinjana je umrlo 49 armenskih vojakov. Armenski premier je po obnovitvi spopadov blizu Gorskega Karabaha, za nadzor katerega sta državi konec leta 2020 nazadnje bíli 44-dnevno vojno, že sprožil člen rusko-armenskega obrambnega sporazuma in Rusijo pozval na pomoč. Poleg tega je Pašinjan zahteval pomoč Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, ki združuje šest nekdanjih sovjetskih republik, in Varnostni svet Združenih narodov.

Zgodovina in aktualno dogajanje, povezano s konfliktom v Gorskem Karabahu
 / 28. 10. 2020

Azerbajdžanska stran trdi, da je armenske položaje začela obstreljevati zaradi izzivanja nasprotne vojske, ki naj bi ponoči začela nameščati mine in orožja blizu obmejnih območij Dashekan, Kalbajar in Lachin. Azerbajdžanska vojska je zato začela obstreljevati armenske sile s težkim topništvom in brezpilotnimi letalniki. V 44-dnevni vojni konec leta 2020 je zmagal Azerbajdžan, ki je prevzel nadzor nad večino ozemlja Gorskega Karabaha. Ta sicer po mednarodnem pravu spada pod Azerbajdžan, a ga naseljuje večinsko armensko prebivalstvo, ki je leta 1991 razglasilo nepriznano republiko Artsak. Za mir po sklenitvi premirja konec leta 2020 naj bi skrbele ruske sile, ki so nameščene na območju Lachina, a je ruska pozornost očitno preusmerjena na invazijo v Ukrajini.

Tigraj in etiopska država po skoraj letu dni državljanske vojne
 / 8. 10. 2021

Etiopska vojska je po trditvah regionalnih oblasti izvedla zračni napad na pisarne univerze in televizijske postaje v mestu Mekele. Napad z dronom v prestolnici Tigraja, ki je v državljanski vojni z etiopsko vlado, se je zgodil, potem ko je Tigrajska ljudska osvobodilna fronta izrazila pripravljenost na mirovna pogajanja pod vodstvom Afriške unije. Tokrat je organizacija, ki so jo etiopske vladne sile uspele potisniti nazaj v območje Tigraja na severu države, pristala na pogajanja brez dodatnih pogojev. Vendar se etiopska stran uradno še ni odzvala na poziv k pogajanjem. Po začasni prekinitvi ognja konec marca sta strani pred mesecem dni ponovno začeli spopade.

Od arabskih trgovcev do najmočnejšega gospodarstva vzhodne Afrike
 / 20. 8. 2022

V etiopski južni sosedi Keniji je po dobrem mesecu dni danes uradno zaprisegel zmagovalec predsedniških volitev William Rúto. Kenijsko vrhovno sodišče je namreč zavrnilo pritožbo njegovega protikandidata Raíle Odínge na domnevne nepravilnosti pri štetju glasov na nekaterih voliščih. 

Izjava

Rúto, ki je postal peti predsednik Kenije po osamosvojitvi izpod britanske kolonialne oblasti leta 1963, vodenje države prevzema v času, ko jo pestijo visoka inflacija, brezposelnost in uničujoča suša.

Vladni ukrepi za blaženje posledic inflacije in draginje
 / 22. 7. 2022

Posledice vse večje draginje občutijo tudi naši južni sosedje. Potem ko je hrvaška vlada prejšnji teden sprejela ukrep o znižanju in omejitvi cen za nekatera živila, so včeraj manjši trgovci in nekatere trgovske verige umaknili s polic več izdelkov. Ukrep, ki je del 21 milijard kun oziroma slabe tri milijarde evrov vrednega paketa ukrepov za blažitev posledic draginje, je za povprečno 30 odstotkov znižal oziroma omejil maloprodajne cene za devet vrst živil: sladkor, jedilno olje, mleko, moko, kruh, svinjsko in piščančje meso ter testenine in riž. A ukrep je imel obraten učinek. V Kauflandu včeraj tako ni bilo mogoče dobiti sladkorja, v trgovinah Eurospina pa kupci niso mogli kupiti ne sončničnega olja ne sladkorja. Po besedah predsednika Zveze združenj malih trgovcev Hrvaške Damirja Aščića trgovci živila sicer imajo, a jih zaradi pričakovanih izgub nočejo prodajati pod nabavno ceno. Na težavo so včeraj opozorili tudi upokojenci iz treh upokojenskih strank, združenih v iniciativo Upokojenci skupaj, ki svarijo pred posledicami umetno ustvarjenega pomanjkanja živil.

O špekulacijah na področju energetskih panog
 / 1. 2. 2022

Poslanci v državnem zboru odločajo o paketu energetskih zakonov, ki jih je vlada pripravila zaradi vse bolj zaostrenih razmer na energetskih trgih. Poslanci bodo glasovali o treh predlogih. Predlog novele zakona o oskrbi s plini bo odjemalcem v večstanovanjskih stavbah zagotovil enake pogoje, ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali skupnih večstanovanjskih stavbah. Plin si bodo lahko zagotovili po osnovni gospodinjski ceni, dobavitelji pa bodo dolžni cenike objaviti vnaprej. Interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo bo vladi omogočil, da bo lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oziroma hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja javnih stavb, prostorov ali površin. Poroštveni zakon pa bo Holdingu Slovenske elektrarne, Gen energiji in Geoplinu omogočil dostop do dodatnih sredstev za nakup plina zunaj trga Evropske unije. Podjetja bodo upravičena do državnega poroštva v višini 80 odstotkov najetih kreditov za zaščitenje poslov nakupa električne energije in plina. HSE bo upravičena do poroštva kreditov do skupne višine 800 milijonov evrov glavnic, drugi dve podjetji pa do pol nižje vsote.

levica
Državni zbor je sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema
 / 14. 7. 2022

Diagnostični center Bled, največji zasebni izvajalec zdravstvenih storitev v državi, je začel s pripravljalnimi deli za gradnjo 17 in pol milijonov evrov vredne zasebne bolnišnice z ambulantami za specialistične preglede. Stala bo na zemljišču med javnim rehabilitacijskim centrom Soča in televizijsko hišo Pro Plus, ki ga je investitorju prodala Mestna občina Ljubljana. Na napovedano gradnjo se je na tiskovni konferenci v imenu koalicijske Levice ostro odzval poslanec Miha Kordiš.

Izjava

Največja lastnika Diagnostičnega centra Bled sta sicer Zavarovalnica Triglav in SAVA RE, podjetji v delni državni lasti, ki ustvarjata dobiček s premijami za dopolnilno zavarovanje. V Levici od Slovenskega državnega holdinga, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter državnih nadzornikov zahtevajo, da svojo lastninsko pravico v obeh zavarovalnicah uveljavijo tako, da preprečijo gradnjo zasebne bolnišnice in namesto tega dobiček investirajo v opremo v javnih bolnišnicah in kader v javnih zdravstvenih zavodih.

Glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, poznan tudi kot SoulGreg Artist, je prvi kandidat, ki je uradno vložil kandidaturo za predsednika republike. To je po njegovih besedah podprlo 5673 volivk in volivcev. 

Izjava

Na lokalnih volitvah se medtem v boj za župana Brežic podaja nekdanji predsednik državnega zbora, sicer pa tudi brežiški občinski svetnik, Igor Zorčič. 

Izjava

Za mesto župana se je Zorčič potegoval že pred štirimi leti, ko ga je v drugem krogu premagal dolgoletni brežiški župan Ivan Molan. 

Vir fotografije: wikimedia commons 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.