Iz Bele hiše so v večje medije prišle informacije o tem, da bo ameriški predsednik Joe Biden danes napovedal dokončen umik ameriških oboroženih sil iz Afganistana do enajstega septembra. Na ta dan bodo ZDA in preostali svet obeleževale dvajseto obletnico napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku in s tem začetka vojne proti terorju. Zadnja faza umika preostalih 2500 vojakov se je tako podaljšala za nekaj mesecev. Pred dobrim letom so namreč ZDA podpisale mirovni dogovor s Talibi, ki je umik predvideval v 14 mesecih, torej do maja. Prav tako še vedno potekajo pogovori med Talibi in afganistansko vlado, v ta namen pa bo konec aprila v Turčiji organizirana mirovna konferenca, ki se je bosta udeležili obe omenjeni strani skupaj z Združenimi narodi in Katarjem. Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer je izrazila pričakovanje, da se bodo skupaj z ameriško vojsko umaknile tudi sile NATA, ta organizacija pa bo o umiku razpravljala na današnjem zasedanju. Slovenija ima trenutno v Afganistanu šest vojakov.

Brazilski senat je začel s preiskavo ravnanja predsednika Brazilije Jairja Bolsonara pri obvladovanju krize zaradi novega koronavirusa. Pod vprašajem se je tako znašlo razdeljevanje finančnih sredstev posameznim zveznim državam, kot tudi vzroki za visoko razširjenost virusa med brazilskim prebivalstvom. Bolsonaro je sprva virus zanikal in ga označeval za nič več kot lažjo gripo, prav tako pa je nasprotoval »lockdownom«, ki so jih uvajale posamezne zvezne države. Nekateri poslanci, ki so blizu Bolsonaru, so skušali sprožiti kontrapreiskave zoper porabo razdeljenih sredstev, a je predsednik senata Rodrigo Pacheco to možnost zavrnil, saj bi lahko kršila zakonodajo zveznih držav.

Egiptovske oblasti so zasegle kontejnersko ladjo Ever Given, ki je pred kratkim nasedla v Sueškem prekopu in ga en teden blokirala. Upravitelj kanala od lastnikov ladje zahteva povračilo izgube dobička v višini 754 milijonov evrov, nakar bo ladja izpuščena. V vsoto so vračunane tudi izgube podjetij, katerih ladje so bile ujete v kanalu, in stroške njihovega vzdrževanja med časom čakanja. Ever Given je sicer v lasti japonskega podjetja Shoei Kisen Kaisha, registrirana je v Panami, z njo upravlja nemško podjetje BSM, njene storitve pa najema tajvanska firma Evergreen Marine.

Predsednik Irana Hasan Rohani je v odgovor na napad na obrat za bogatenje urana v Natancu napovedal, da bo Iran začel v manjših količinah proizvajati 60-odstotno obogateni uran. Poleg tega je zagotovil, da pri tem ne gre za prizadevanja za izgradnjo jedrskega orožja, za kar je sicer potreben vsaj 90-odstotno obogaten uran, temveč bi izotope koristili v medicinske namene. Obrat v Natancu je v nedeljo zajel izpad elektrike, kar so v Iranu označili za izraelski »jedrski terorizem«. V luči pogajanj o oživitvi jedrskega sporazuma med Iranom, Nemčijo in petimi članicami varnostnega sveta ZN so ZDA napoved Irana označile za provokativno. Kljub pozitivnim signalom z Dunaja, kjer pogajanja potekajo, pa je situacija zaenkrat takšna, da Iran prenehanje bogatenja urana pogojuje z dvigom vseh sankcij ZDA nad iranskimi posamezniki in podjetji. Medtem je EU na črni seznam uvrstila dodatnih osem posameznikov iz Irana. 

Poslanci so s 46 glasovi za in 31 proti sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022. Tokratna utemeljitev ne govori o obrambi države, temveč naj bi bil referendum po ustavi nedopusten, ker naj bi bilo od zakona odvisno neposredno izvrševanje proračuna. S tem se ne strinja Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, po mnenju katere sklep o nedopustnosti referenduma ni bil ustrezno utemeljen. Novela omogoča, da ministrstvo za obrambo specifično za namene investicij v slovensko vojsko sprejema obveznosti v breme proračuna v prihodnjih letih ne glede na omejitve, ki so sicer v zakonu predvidene. Po mnenju opozicijskih strank gre tako za obvod odločitve ustavnega sodišča, ki je v januarju ustavilo izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko do presoje o morebitnem neskladju dotičnega zakona z ustavo.

Višje sodišče je razveljavilo pogojno obsodbo okrajnega sodišča zoper nekdanjega predsednika in kasneje direktorja Študentske organizacije Univerze na Primorskem, krajše ŠOUP, Sebastjana Kokla. Obsodba se nanaša na dejanje iz leta 2012, ko je Kokl policistom izročil kopijo neveljavnega statuta ŠOUP v sklopu preiskave spornih poslov na organizaciji. Okrajno sodišče je tako Koklu dosodilo pogojno kazen treh mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Kokl je sicer vpleten v še en sodni proces zaradi domnevne zlorabe položaja direktorja ŠOUP, ker naj bi leta 2007 objavil spremenjen statut organizacije, kljub temu da zanj ni glasovalo dovolj poslancev.

Vršilka dolžnosti direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada, krajše NPU, Petra Grah Lazar, je po poročanju Dnevnika zavrnila podpis na dopolnitve v primeru preprodaje parcele v Trenti. Specializirano državno tožilstvo je namreč od NPU zahtevalo dodatna pojasnila, saj se je obramba pritožila na obtožnico, ki jo je tožilstvo vložilo oktobra, Grah Lazar pa naj bi skupaj s svojim pomočnikom Borutom Francem zavrnila podpis, ker naj za dopolnila ne bi bil »ustrezen politični čas«. V postopek je vpleten najzloglasnejši slovenski nepremičninski mešetar z diamantnimi rokami Janez Janša, ki naj bi parcelo v Trenti sprva kupil za 350 tisoč tolarjev ali dobrih 1000 evrov, prodal pa za 131 tisoč evrov. Trenta to the moon!