Kdo se boji modrega morja?

Kdo se boji modrega morja?

Oddaja
13. 11. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

Množični turizem luksuznih potniških ladij na slovenski obali
 / 28. 8. 2019

Nad severno jadransko obalo so se zgrnili temni oblaki. Za njimi pa se je razbohotila mogočna polna luna. Vsakič ko lahko z Debelega rtiča opazujemo luno v svojem polnem obsegu, ponori Pozejdon, kralj morja in oceanov. Njegova morska sila je tokrat presenetila celoten severni Jadran. Največjo škodo so po najvišji plimi v zadnjega pol stoletja utrpele Benetke, kjer je morska gladina narasla za meter in 87 centimetrov. V zadnjem stoletju je bila višja le enkrat, leta 1966, pa še takrat le za sedem centimetrov. Morje je v mestu na vodi zalilo skoraj vse javne površine, pa tudi nekatera stanovanjska poslopja, prizaneslo ni niti Baziliki svetega Marka, kar se je v 1200-letni zgodovini cerkve zgodilo le šestkrat.

Poplavljalo je tudi v Slovenski Istri, kjer je največ škode v Izoli, a Piran in Koper ne zaostajata veliko. Razmere na obali povzame poveljnik civilne zaščite v občini Piran Egon Štibilj.

Izjava

Jadransko morje z visokim plimovanjem povzroča skrbi zaradi posebnega položaja v Sredozemlju, a tokrat je bilo na delu več dejavnikov. Poleg močne lune se je okrepil južni veter, ki za razliko od burje potiska morje proti kopnemu, vse skupaj pa je začinila še bližina ciklona. Specifične okoliščine severnega Jadrana predstavi redni profesor na portoroški Fakulteti za promet in pomorstvo ter član Nacionalnega inštituta za biologijo Vlado Malačič. 

Izjava

Prav severnojadranske posebnosti vsako leto presenetijo beneške oblasti; pojav imenujejo acqua alta ali visoka voda. Tudi v prihodnjih letih bodo vode zelo visoke, saj je v porastu južni veter, vse šibkejša in redkejša pa je burja, opozarja Malačič.

Izjava

Benetke v vrtincu turizma
 / 2. 1. 2019

Škoda na zasebni lastnini kljub temu v Benetkah ne bo prevelika. Veliko večja bo v Sloveniji, če primerjamo škodo glede na število prebivalstva. Egon Štibilj pojasni, kako se pred poplavami branijo Benečani.

Izjava

Tudi Pirančani so bili v preteklosti na podobne dogodke pripravljeni. Dandanes so, opozarja Štibilj, pozabili na mogočnost morja in lune.

Izjava

O iskanju novega vodnega vira za Obalo
 / 9. 10. 2019

Civilna zaščita namreč ne more ponuditi veliko več od obveščanja, protipoplavnih vreč in izčrpavanja poplavljenih prostorov. Megalomanske infrastrukturne rešitve bi le stežka uravnavale plimovanje na obali - v Benetkah, recimo, že šestnajst let neuspešno postavljajo valobran.

Izjava

Državne institucije sicer razvijajo razne metode predvidevanja plime, obstajajo tudi dnevne tablice, ki pomagajo prebivalcem ob morju. Malačič predstavi državno strategijo preventive pred škodljivimi učinki plimovanja.

Izjava

Slovenija ima srečo, da ima strmejšo obalo kot Italija, saj tako nima težav z obratnim pojavom od visoke vode - nizko vodo. Nevarnosti ekstremne oseke opiše Malačič.

izjava

Zaradi nepredvidljivosti bibavice za konec današnjega OFFsajda Štibilj poziva prebivalce obale, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se zaščitijo, saj v petek prihaja novi val poplav.

Izjava

Primorci se bodo torej še vsaj nekaj dni vojskovali z morskimi valovi, morje pa bo pelo.

Saša Lendero

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness