Svojega nočemo, tujega ne damo!
Kot vedno znova slišimo od zgodovinarjev in drugih modrecev, se je za razumevanje sedanjosti potrebno ozreti v preteklost. Okoli sebe opažamo vzpone raznoraznih izmov, od kučanizmov preko pluralizmov do arhaizmov, kar je do neke mere analogno situaciji pred stotimi leti. Po koncu prve svetovne vojne smo bili priča nastanku in širjenju fašizma, eden vidnejših simbolov tega pa je bil požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920. Tega trenutno uporablja Univerza v Trstu, kamor je nastanila svoj prevajalski oddelek, zaradi prizadevanj politike obeh držav pa se je začel postopek predaje lastništva v slovenske roke. Slovenska kulturno-gospodarska zveza, krajše SKGZ, in Svet slovenskih organizacij, krajše SSO, sta v pismu italijanskemu notranjemu ministrstvu izrazila pripravljenost na prevzem lastništva Narodnega doma.
V luči stote obletnice požiga se bo 13. julija odvila slavnostna ceremonija, na kateri bosta prisotna slovenski in italijanski predsednik, ki bosta podpisala sporazum o predaji, kot slavnostni govorec pa bo nastopil tudi pisatelj Boris Pahor. Več o pismu pove Walter Bandelj, predsednik SSO:
Sporazum, ki ga bosta predsednika podpisala 13. julija, nosi veliko simbolno težo, saj se z njim uradno začenja postopek predaje lastništva Narodnega doma. Ta bo predvidoma trajal nekaj let, saj mora tržaška občina zagotoviti ustrezne prostore Univerzi v Trstu.
Vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini je sicer predvidel že zakon o zaščiti manjšin iz leta 2001. Po njem naj bi prostore v petih letih vrnili slovenski skupnosti, kar se je z odprtjem slovenskega informacijskega centra in manjše konferenčne in razstavne dvorane uresničilo le deloma. Leta 2017 pa sta takratna zunanja ministra Slovenije in Italije podpisala dogovor, ki je predvideval obnovo in vračilo nepremičnine do leta 2020.
Predaji pričakovano nasprotujejo v desničarski stranki Fratelli d’Italia, znani predvsem po svojem nekdanjem predsedniku Silviu Berlusconiju, sicer pa duhovni naslednici neofašistične Movimento Sociale Italiano. Stranka skuša s trditvami o domnevnih nepravilnostih v finančnih aspektih operacije blokirati menjavo lastništva, pripravljena pa je zadevo privesti tudi do italijanskega finančnega sodišča. Po njihovem mnenju namreč “Narodni dom nikoli ni bil slovenski”, prav tako pa naj bi slovenska manjšina odškodnino z dograditvijo tržaškega Kulturnega doma že prejela, zato naj “ne bi bilo sprejemljivo, da Slovenci dvakrat prejmejo odškodnino”. Bandelj meni, da so tovrstne grožnje prazne:
Po drugi strani vrnitev morebiti le ni samoumevna. Tako 10. februarja v Italiji obeležujejo “dan spomina” na žrtve fojb, takrat pa raznorazni govorci v svojem besedičenju radi pozabijo pojav fašizma sploh omeniti. Predsednica SKGZ Ksenija Dobrila meni, da izvršitev postopka ni popolnoma samoumevna:
Narodni dom je bil zgrajen leta 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, vanj pa so se vselila številna slovenska in druga slovanska društva. Poleg knjižnice, tiskarne in gledališke dvorane je gostil tudi planinsko društvo in telovadnico tržaške izpostave Sokola, prostori pa so bili namenjeni tudi hotelu Balkan in nekaj stanovanjem. Več o tem profesor novejše zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Božo Repe:
O pomenu Narodnega doma za slovence spregovori senatorka Tatjana Rojc:
Pričujoči dogodki bodo najbrž marsikoga spravili v skušnjavo, da bi v zmagoslavju začel vpiti: “Trst je naš!” Poleg tega, da takšne izjave niso najbolj v duhu sožitja dveh narodov, ne glede na to, v kateri državi živita, pa je vprašljivo tudi, ali ima stavek kakršnokoli zgodovinsko podlago. Komentira Repe:
Namesto prisvajanja Trsta naj tako raje Vstane Primorska!
Dodaj komentar
Komentiraj