Afera Gospodarc

Kulturna ali glasbena novica
23. 11. 2022 - 18.00

Lepo pozdravljeni v sredinih Kulturnih novicah. Po ponedeljkovi slovesnosti ob začetku 38. Slovenskega knjižnega sejma, krajše SKS, se je sejem včeraj ob deveti uri zjutraj odprl tudi za obiskovalce. Letos se je po tridesetih letih in dveh spletnih izvedbah SKS preselil iz Cankarjevega doma na Gospodarsko razstavišče. V programu Cankarjevega doma za letošnje leto je knjižni sejem sicer še naveden. Razloge za selitev razloži Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, krajše ZKZK, ki sejem organizira, in član Upravnega odbora SKS.

Izjava

Direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma Breda Pečovnik nam je pisno sporočila, da obžalujejo prekinitev sodelovanja z ZKZK. Razlog za prekinitev sodelovanja naj bi bila zahteva vodstva knjižnega sejma po oblikovanju nove tržne pogodbe za najem prostorov. Pred tem sta zbornica in Cankarjev dom pri organizaciji sejma sodelovala kot koproducenta. Pečovnik je zapisala tudi, da je do leta 2019 Cankarjev dom knjižnemu sejmu uporabo prostorov omogočal brezplačno. Kukavica te informacije ni mogel potrditi, saj v tistem času še ni bil na zbornici. Pravi pa, da izvedba sejma na Gospodarskem razstavišču ne bo dražja, saj je po njegovih besedah že najem stola v Cankarjevem domu dražji kot nakup novega stola.

Miha Kovač, tedanji predsednik Upravnega odbora SKS, ki je s položaja odstopil poleti, pa je v spomladanski izjavi za javnost med razlogi za spremembo prizorišča sejma navedel tudi, da Gospodarsko razstavišče založnikom omogoča enake razstavljalne pogoje in več razstavnih površin. Založnike sta namreč v Cankarjevem domu pestili dve težavi: zasoljena cena stojnic in hierarhija med razstavišči.

Prostori Cankarjevega doma, v katerih je pretekla leta potekal knjižni sejem, so bili velika sprejemna dvorana, prvo ter drugo preddverje – pravzaprav hodniki, ki obiskovalce vodijo do dvoran. Težave prostorskih delitev v Cankarjevem domu je v obsežnem članku na Modrijanovi spletni strani predstavila urednica dotične založbe, Bronislava Aubelj. Cena najema kvadrature se je med posameznimi nadstropji razlikovala – kvadratni meter razstavnega prostora je bil najdražji v veliki sprejemni dvorani, cenejši v prvem preddverju, za najnižjo ceno pa se je oddajal prostor v drugem preddverju.

V zračni in prostorni sprejemni dvorani Cankarjevega doma so razstavljale večje, premožnejše založbe s tržno privlačnim programom, v tesnem drugem preddverju pa večinoma manjše založbe s specializiranim programom. V svojem članku Aubelj opaža, da je bila prodaja sicer najboljša v prvem preddverju, ki je še omogočalo pretočnost obiskovalcev, v drugo predverje, ki se nahaja v »slepem črevesu« Cankarjevega doma, pa je vstopalo bistveno manj obiskovalcev. Tatjana Jamnik, urednica založbe KUD Pólice Dubove, ki se je sejma zaradi cene stojnice udeležila le enkrat, predstavi izkušnjo razstavljanja v drugem preddverju Cankarjevega doma.

Izjava

Za manjše založbe je udeležba na sejmu vedno predstavljala veliko finančno breme – tudi večje založbe so namreč s prodajo knjig le stežka pridelale dobiček. Male založbe pa so večinoma lahko upale le, da bodo pokrile stroške razstavljanja na sejmu. Tatjani Jamnik pred desetletjem ni uspelo niti to.

Letošnji sejem na Gospodarskem razstavišču odpravlja hierarhijo med razstavišči, ki so jo vzpostavljali prostori Cankarjevega doma. Dvorani Gospodarskega razstavišča obiskovalcem sejma omogočata lažje kroženje med stojnicami posameznih založb. Izkušnjo dela na novi lokaciji opiše David Kranjčan, član uredniške ekipe stripovske založbe in revije Stripburger in prodajalec na revijini stojnici.

Izjava

Ob spremembi lokacije knjižnega sejma pa se pojavljajo tudi skrbi. Orlando Uršič, urednik mariborske založbe Litera, je zaradi oddaljenosti Gospodarskega razstavišča od centra Ljubljane zaskrbljen nad možnostjo upada števila obiskovalcev, ki se jim ne bi ljubilo oditi za Bežigrad. A Vladimir Kukavica  pove, da je vodstvo sejma pred odločitvijo za spremembo prizorišča med razstavljalci opravilo anketo. Polovica založb se je strinjala s selitvijo sejma na Gospodarsko razstavišče, polovica pa je bila bolj naklonjena Cankarjevemu domu.

Če je razporeditev stojnic za večje in manjše založbe letos enaka, pa se hierarhija ohranja s cenami za najem kvadratnega metra razstavnega prostora. Založbe, ki so včlanjene v Zbornico književnih založnikov in knjigotržecev, lahko razstavni prostor letos najemajo po znižani ceni 95 evrov na kvadratni meter, nečlanice zbornice pa po polni ceni 140 evrov na kvadratni meter. Leta 2019 je bila polna cena za razstavišče v prvem preddverju Cankarjevega doma prav tako 140 evrov. Najmanjša kvadratura, ki jo razstavljalec lahko letos najame je devet kvadratnih metrov, a bo moral doplačati za stene in police boksa. Brez sten in polic je mogoče najeti le razstavišče, ki je večje od 40 kvadratnih metrov. Orlando Uršič pove, kakšno finančno breme sejem predstavlja za založbo Litera.

Izjava

Za založbo VigeVageKnjige letna članarina v ZKZK znaša 300 evrov brez DDV. Urednica omenjene založbe, Anja Zag Golob, meni, da je koriščenje popusta pri najemu razstavnih prostorov na knjižnem sejmu tudi edini razlog za članstvo v zbornici. Obenem poudarja, da udeležba na sejmu brez popusta, ki ga prinaša članstvo, za založbo ne bi bila izvedljiva. Že tako si založba VigeVageKnjige ni mogla privoščiti najema opreme, ki jo ponuja SKS.

Izjava

Tudi druge založbe se zatekajo k varčevalnim ukrepom. Stojnica LUD Literature je na primer od okolice opazno temnejša.

Izjava

Med neutemeljenimi stroški sejma Zag Golob našteje tudi plačilo za vpis v katalog razstavljalcev, ki je dostopen zgolj v elektronski obliki in stane 80 evrov. Obenem je bila v letošnji ediciji sejma uvedena tudi obvezna prijavnina na sejem, ki prav tako znaša 80 evrov.

Izjava

Direktor ZKZK Kukavica očitke o previsokih cenah najema zavrača. Trdi, da je cena najema razstavnega prostora za šestdnevni sejem med cenejšimi. Poudarja tudi, da 200 dogodkov, ki se odvijajo v obsejemskem programu, v veliki meri financira Gospodarska zbornica Slovenije, pod okriljem katere deluje ZKZK. Tudi očitek o nekoristnosti ZKZK zavrača. Med nedavne dosežke zbornice umešča spremembo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, za katero je zbornica lobirala. Trdi, da je zakon v sedanji obliki do založnikov in knjigotržcev bistveno prijaznejši, kot je bila različica zakona, ki je veljala še v lanskem letu. Kukavica meni, da številnih težav, na katere opozarjajo založniki, zbornica sploh ne more reševati – zanje so odgovorne državne institucije.

Izjava

Selitev Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarsko razstavišče zaenkrat tako ostaja grenko-sladka. Za delavce in obiskovalce je prostor prijetnejši od »hrama slovenske kulture«, a so stroški za založnike še naprej visoki.

Izjava

Edino, kar bi lahko pomirilo pritožbe založnikov nad astronomskimi cenami, je torej prav tako astronomska prodaja.

____

foto: Martin Pečan

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

🍳

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness