Interscope/PGLang, 2024

Če je katerakoli osebnost hiphop glasbe najbolj dominirala in zaznamovala leto 2024, je to zagotovo comptonski raper Kendrick Lamar Duckworth. Če še ne veste, je bila himna letošnjega poletja njegov komad Not Like Us, s katerim je Kendrick zaključil debato okoli spora z Drakom, ki je obrodil slabi dve uri glasbe. Komad je takoj ob izidu nesporno postal hit z viralnimi posnetki s partijev, na katerih so ljudje vrstico za vrstico ponavljali besedilo in v en glas vzklikali: A-minor! Tudi danes, ko se bližamo koncu leta, komad še vedno ostaja sveže v spominu, na mainstreamovskih platformah pa mu odstopajo najvišja mesta na seznamih najboljših komadov leta. Konec poletja je prišla še novica, da je Kendrick izbran kot nastopajoči akt za naslednji Super Bowl, ki bo na sporedu februarja prihodnje leto. Za nekoga, ki se je po izidu albuma DAMN. pred sedmimi leti umaknil iz javnosti in te odločitve ni kršil niti ob izidu svojega zadnjega albuma pred dvema letoma, je leto 2024 monumentalno. 

In vendar bi si človek lahko mislil, da se je Kendrickova ustvarjalna energija do suhega izčrpala med poletnimi meseci, ko je se je izkazal kot hiter pisec in mislec in v kratkih intervalih nizal komade z neposrednimi in vsebinsko polnimi sporočili. Zagotovo seveda ni vsega spisal popolnoma sam, a je bera komadov vendarle impresivna in kvaliteta občutna. Zato smo bili presenečeni, ko je konec novembra nenadoma izdal nov album z naslovom GNX. GNX je prvi album, ki ga Lamar ni izdal pri založbi dolgoletnega prijatelja in podpornika Top Dawga. Naslov je navezava na Buick GNX, avtomobil, upodobljen tudi na naslovnici, katerega začetek produkcije na tekočem traku sega v leto 1987, leto Kendrickovega rojstva. Avto je bil izjemno uspešen, bojda je bil v pospeških hitrejši od takratnega najhitrejšega Ferrarija. Enza Ferrarija so klicali tudi il Drake, če smo že pri tem. Drake je bogat Torontčan, Kendrick pa siromašen Comptončan. Toda Buick prehiti Ferrarija. 

Kljub tej navezavi album ni dvanajstkomadni diss, temveč slišimo Kendricka v kontemplativnem stanju, v katerem poskuša zaobjeti dogajanje zadnjega leta karseda jasno in sporočiti svojim poslušalcem, predvsem temnopolti populaciji ZDA, kaj je spoznal. Kendrick se na novem še bolj kot na predhodnem albumu Mr. Morale & the Big Steppers obrača k sebi. Govori o hiphop industriji, kako ga zavrača, ker ji govori resnico, kako je iskren do sebe in do svojih vrstnikov, kako je najboljši in ima za sabo množice, ki jih vodi k boljšemu življenju. Navezava na biblijske motive mesij in prerokov zna mestoma delovati kremžljavo, a je nenazadnje zapakirana v komade, ki vse premestijo v nov, bolj evforičen kontekst. Denimo v komadu man at the garden, v katerem govori o tem, kako si zasluži vsa priznanja in vse dobre stvari, ki mu prihajajo nasproti, ker se zaveda, koliko je zanje dal in koliko je pretrpel. Po drugi strani pa se kesa v komadu reincarnated, ko igra tako alternativno različico sebe kot trubadurja s kitaro kot tudi očeta oziroma Boga, ki mu veleva, kaj storiti, kako ostati čist, kam voditi ljudi in kaj jim govoriti. Pri obeh komadih nas očara izjemen nastop, ki ga Kendrick ponudi, sporočilo pa vendarle deluje kompleksnejše in bolj premišljeno kot tisoče drugih raperskih bravado komadov. 

Kendrick je kontemplativen, ker se s problemi, ki ga težijo, želi spopasti le skozi tisto, kar pozna in obvlada – skozi glasbo. Zato je album GNX Kendrickov poskus prežvečiti dogajanje zadnjih nekaj mesecev in ga s pomočjo glasbe pustiti za seboj. V poskusu tega zajetja in razumevanja se Kendrick spominja svojih začetkov v komadu heart pt. 6, v katerem se zahvaljuje vsem, ki so mu pomagali doseči nivo, na katerem je sedaj. Kendrick je za album izbral tudi izjemno lokalen West Coastzvok, ki ga je izoblikoval kot mladega raperja. Če se z beati na albumu usmerja v preteklost, se z gostovanji na albumu obrača k prihodnosti. Poleg svoje pogoste sodelavke SZE se na seznamu gostov znajdejo imena, pomembna za Kendrickovo lokalno skupnost – raperji iz losangeleških getov. Kendricku nenazadnje gre za njegovo skupnost, ki ji služi, četudi jo je po svojem uspehu zapustil, ko se je izselil iz Comptona. Ve, da je njej in njenim ljudem dolžan vse, kar danes je.

Če smo vajeni in pričakujemo Kendricka, kot ga poznamo s plat good kid, m.A.A.d city in To Pimp a Butterfly, ga tukaj ne bomo srečali. Menimo, da ta plata še posebej naznanja počasen odhod Kendricka, česar se tudi sam zaveda. Najbrž ta album tudi ni posledica branitve ega, vendarle je imel nekaj povedati, četudi je bil spor več kot očitno povod za celotno izdajo. Toda Kendrick je že naredil svoje in GNX ni plata, ki bi ohranjala njegov položaj najboljšega. Zavezanost k starošolskemu zvoku Zahodne obale in številna gostovanja manj znanih imen kažejo na Kendrickovo prihajajočo odločitev, da odstopi prostor mlajšim in hkrati poda hommage starejšim, ki so ga ustvarili.