Slikback: Attrition
Planet Mu, 2025
V Keniji rojeni in tam nedavno živeči, zdaj pa na Poljskem že s krvnim podmladkom nastanjeni producent Slikback je pred pol leta prvič izdal album pri britanski založbi Planet Mu, ki je lani praznovala tridesetletnico. Album Attrition oziroma v slovenskem prevodu izčrpavanje oziroma izčrpanost je aktualni album v glasbenikovem nepreštevno obsežnem opusu med seboj različnih izdelkov, od samoizdanih albumov do singlov, sodelujočih miksov, remiksov in kompilacij raznih okruškov in osnutkov.
Album Attrition je izšel julija 2025, a se prav prikladno prva skladba imenuje Snow. Komad je na albumu najkrajši, sprva počasen, tipajoč, če pomislimo na padanje snega, tudi zvočno ustrezen, nato pa se počasi pohitri, a vendarle vztraja v umirjenem duhu. Preostali komadi so z izjemo enega, umeščenega v sredico albuma, drugačni, zato prvi izpade kot pretanjen mil ambientalen uvod.
Sledi zaplet, Knot, še priljuden, razmeroma plesen, s činelami oplemeniten komad. Kmalu se raztrešči, ritem postane vse bolj nezavezujoč, udaren, temu navdihu pa producent z izjemo nekakšne prelomne, ambientalne pokrajine, šeste skladbe Semblance of Composure, sledi do konca albuma. Kot pojasni pripis k albumu, je Slikback album pripravljal med selitvijo iz Ugande na Poljsko in ga pripravil z mislijo na izid pri založbi Planet Mu, ki album opredeli kot podoben zgodnejšim izdajam pri tej založbi. Jasen je vpliv izvorno afriških elektronskih oziroma plesnih muzik, denimo gqoma in singelija, ki pa jih glasbenik zelo razmišljujoče predela, verjetno prav z mislijo na muziko omenjene založbe in v duhu »zahodnejših« elektronskih muzik, ki pa, kot vemo, tako ali tako bistveno izvirajo prav iz tradicije raznolikih afriških in afrodiasporičnih muzik.
Gre torej za muziko, ki ni tako plesna, kot je premišljujoča. S tretjo skladbo Sekli, še posebej pa od četrte Guerrille naprej, vstopamo v vse bolj raztreščeno in razrezano vzdušje, v razcepljene zvoke, v kose, ki jih povezujejo kratki stiki, šumeče prekinitve, rezki udarci in tudi v industrialno hladnost odeti prehodi, kar je nekako skladno s »tranzicijo« glasbenika z afriške celine v Evropo. Glasbenik je nagnjen tudi k hitri raztreščenosti drum'n'bassa oziroma breakcora in zadimljeni, udarnejši dubstepovski nastrojenosti, ki zaradi stopnjevanja k nekoliko bolj nojzerskemu izplenu v skladbi Trars vzbudi tudi občutek nagnetenega, temačnega, skoraj ubijalskega vzdušja hardcorovsko-tehnaške ali pa gabberovske smeri, tako v omenjeni hrapavosti nojza kot čistejših sunkovitih prestrelitvah, ki vrhunec dosežejo v komadu Sheltered. Po tem udaru vstopi v album celo kanček trance utekočinjenosti, a le za hip ali dva, pričakajo nas namreč še zazankani vsadki raznih semplov in gabberovska nenasitna neprekinjenost.
Komadi so razmeroma pretočni, a je ritem, ki sicer nemudoma posrka v gib, kot omenjeno, vendarle tudi nezavezujoč. Struktura skladb zelo dobro odslika producentovo pojasnilo, da je številne komade, ki so že bili zaključeni, nato naknadno pregnetel v popolnoma drugačne, jasno razdelane, razčetverjene oblike. Slikbackov Attrition bo morebitne poskusne plesalce zato izčrpal, toda to je dobrohotna misel, še posebej ko se zavemo, da smo ob poslušanju pomislili na katero od mojstrovin domačega dvojca Nine & Nine, Warrego Valles, denimo na album save as iz leta 2019.
Najvidnejša razlika med prvimi izdelki in aktualnim albumom glede na plodovitost Slikbacka morebiti tiči prav v misli, da je album nastal na prehodu iz enega mesta v drugo in z namenom izida pri založbi Planet Mu ter da je kljub temu, da ne gre za polnopravni plesu namenjeni elektronski album oziroma da je lahko za plesalce preizkušnja, precej zaokrožen in sijajen zvočni spoj. Njegovo zdajšnje delo recenzenti ustrezno opisujejo kot »težko in distopično klubsko muziko«, ki ji pretočnost vlije mešanica toplega, živahnejšega, tekočega in priljudnega singelija in tudi hladnosti podvrženega gqoma ter surovost, repetitivnost, telesno prijetni obremenjujoči basi in break beat. Slikback je glasbeno pot začel leta 2018 z izidom kratkometražca Lasakaneku pri cenjeni ugandski založbi in kolektivu Nyege Nyege in tudi kot soustanovitelj Hakuna Kulale, podzaložbe tega kolektiva, z novim imenitnim albumom pa je zavzel še »zahodnjaški« del sveta. Navdušujoče!
Dodaj komentar
Komentiraj