7 volkcev in nočni premiki

Metelkova mesto:

 

[A] Infoshop ob 18:00: Alternativna tržnica in veganska večerja v Mnezi pri koritu

 

Jalla Jalla ob 20:00: Cold Leather (punk rock, Berlin) in Red Gaze (dirty post punk, Gradec)

 

Glasba:

 

Prulček ob 20:00: Spoji - Etnomad

Zasedba: Vid Pupis: klarinet, Martin Dukarič (trobenta), Iztok Krajnc (tenor saksofon),
Gašper Primožič (harmonika), Iztok Flek (bas kitara), Tine Albreht (tolkala).

Glasbena skupina Etnomad je bila ustanovljena leta 2014. Zasedbo sestavlja šest izkušenih glasbenikov. Skupina izvaja glasbo različnih narodov in kultur. V glasbi prevladuje balkansko-orientalski melos, ki s svojimi živahnimi ritmi prevzame in zapelje. Pester nabor glasbenih inštrumentov oblikuje čudovito zvočno doživetje, ki zadovolji ušesa slehernega poslušalca.

Brez vstopnine

 

Kavarna Slamič ob 20:00: Akordika/ Tribute to John Kander - Don't tell mama

Muzikal

Anja Strajnar – vokal
Klemen Smolej – kitara
Aleš Zorec – bobni
Manca Udovič – klavir
Matija Mlakar – pozavna 
David Mozetič – saksofon
Ilj Pušnik - kontrabas

Zasedba Akordika, ki se prvenstveno ukvarja z izvajanjem glasbe iz muzikalov, tokrat na oder Slamiča prihaja z izvedbami skladb, ki so nastale pod ustvarjalnim peresom znamenitega skladatelja muzikalov Johna Kenderja, avtorja skladb, kot so Roxie, When you good to mama, Don't tell mama, All that jazz, Life is a cabaret, Willkommen, Maybe this time, Money makes the world go round in drugih. 
Zasedba Akordika se že nekaj let ukvarja izključno z izvajanjem glasbe iz muzikalov na sebi lasten način: s posebej zanje prirejenimi aranžmaji, od katerih so nekateri odeti v edinstveno jazz preobleko, sicer pa se glasbene zvrsti, v katerih ustvarjajo, sukajo v bogatem naboru med rockom, popom, reaggejem, jazzom in swingom.

Vstopnina: 13 EUR

 

Klub CD ob 20:00: Lačni Franz

Zoran Predin, glas; Tine Čas, kitara; Anek Kočevar, bas; Anej Artiček, klavir, klaviature; Luka Čadež, bobni

Vstopnina: 12, 8* EUR

 

Trainstation SubArt ob 21:00: Dennis Jones Band (Zda blues)

DENNIS JONES velja za enega najboljših blues kitaristov v Ameriki. V Memphisu je osvojil prestižno nagrado na mednarodnem blues tekmovanju (International Blues Competition ). Dennis svoje občinstvo navdušuje s čistim in božanskim zvokom ter z besedili, ki se dotikajo socialnih tem, vse skupaj pa začini še s fenomenalno predstavo, ki vsakič znova očara občinstvo. Trio sestavljata še basist SAM CORREA iz Harlema/NYC in bobnar RAYMOND JOHNSON, ki je že igral s Chako Khanom, Bobbyjem Brownom, Michaelom Hendersonm in Jeffreyem Osbornom.

Vstopnina: 10

 

Odrske umetnosti, razstave in predavanja:

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Philip Glass: Lepotica in zver

Philip Glass (1937), zgodnji predstavnik glasbenega minimalizma, se je že vse od 70. let prejšnjega stoletja posvečal tudi odru. Njegov prvi operni triumf, delo Einstein on the Beach (1976), pri katerem je sodeloval s proslavljenim režiserjem Robertom Wilsonom, je v marsičem poživilo tedanjo mednarodno sodobno operno prizorišče. Subtilna refleksija o življenju umetnika, Glassova opera Lepotica in zver, prvič uprizorjena leta 1994 v Italiji, je nastala na podlagi del Jeana Cocteauja in se precej razlikuje od proslavljenih risanih in ekraniziranih različic. Predstavljena je kot preprosta pravljica, a kmalu postane jasno, da gre pravzaprav za mnogo širšo in globljo temo – naravo kreativnega procesa. Skozi nenavadno alkimijo duha je vsakdanji svet preoblikovan v svet magije. Moč kreativnega, ki jo predstavlja Lepotica, in surovi svet narave, ki ga predstavlja Zver, ob koncu pripovedi omogočita svetu domišljije, da poleti. Glassova opera Lepotica in zver bo hkrati prva postavitev katerega od skladateljevih opernih del pri nas, z njo pa se bomo spomnili tudi umetnikove osemdesetletnice rojstva. Režija bo kot njegov operni režijski debi zaupana priznanemu koreografu in gledališkemu režiserju Matjažu Fariču.

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Hlapci

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Georg Büchner: Dantonova smrt
Dantons Tod, 1835

režiser: Aleksandar Popovski
Dantonova smrt (1835) je prvo dramsko delo nemškega dramatika Georga Büchnerja. Büchner je ob Heinrichu Heineju in Goetheju eden vidnejših predstavnikov nemške predmarčne dobe, v literaturi zavezane emancipaciji posameznika in liberalnim političnim načelom. Ob prvi izdaji je bila Dantonova smrt, ki vsebuje izseke iz zgodovinskih političnih govorov in jo zato štejemo med zgodnje predstavnice dokumentarne dramatike, močno cenzurirana. Premierno je bila uprizorjena šele leta 1902, skoraj sedemdeset let po Büchnerjevi smrti.

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #22, stand up

Vstopnina: 3EUR

 

---

 

Zgodovinski atrij, Mestna hiša ob 18:00: Milenijsko popotovanje civilizacij Anatolije

Milenijsko popotovanje civilizacij Anatolije: "mozaično slikarstvo" iz Turčije,

razstava turških umetnikov Sedef Yavuzalp in Önderja Aydına

Turško pokrajino Anatolijo, zibelko starodavnih civilizacij, dom Hetitov, Frigijcev, Lidijcev, Makedoncev, Rimljanov in Turkov, bogatijo številna arheološka najdišča, ki polnijo številne muzejske zbirke po vsem svetu. Med temi neprecenljivimi zakladi še posebej izstopajo čudoviti mozaiki. Veleposlaništvo Republike Turčije predstavlja Sedef Yavuzalp in Önderja Aydına, turška umetnika, ki sta v teh starodavnih mozaikih našla svoj navdih in jih integrirala v svoj umetniški izraz ter tako v akrilnih in oljnih barvah na novo poustvarila stare mozaične mojstrovine v svojem lastnem mističnem t. im. "mozaičnem slogu".

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Jubilanti: dr. Manca Košir

Pogovorni večer

Manca Košir je ženska s tisočerimi talenti in velikim srcem. Zato se zdi, da o njej vemo tako rekoč vse. Poznamo jo kot igralko, intelektualko, profesorico novinarstva, pisateljico, ustanoviteljico študijskih krožkov Beremo z Manco Košir, požrtvovalno sodelavko Hospica.  A le kdo pozna podatek, da je najprej diplomirala iz matematike in fizike? Kdo se spomni njene osupljive lepote v filmu Breza leta 1967? Kdo ni spregledal podatka, da je slovenska Oprah, danes tako rekoč zaščitni obraz ljubljanskega javnega življenja, rojena na Štajerskem? Prav nihče pa ji zagotovo ne bi pripisal podatka, da je 5. marca praznovala 70. jubilej.

Manca Košir bo v tokratnem pogovoru z Ignacijo J. Fridl predstavljena ob razbiranju novih, morda širši javnosti manj znanih zgodb njenega življenja. Na pogovoru iz cikla Jubilanti pa boste lahko kupili tudi njenih 70 srčnic, ki jih je v knjigi Iz trebuha in neba pri založbi Zenit izdala ob svojem življenjskem prazniku.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 18:00: Pesmovadnica : pesnik Miklavž Komelj na obisku

Pesnik Miklavž Komelj je zelo zanimiv človek, poln najrazličnejših podatkov, ki kar vrejo iz njega, predvsem tisti povezani z umetnostjo in poezijo.
Ker rad zbira stare rokopise, bo otrokom prinesel pokazat od miši obglodan rokopis italijanskega baročnega pesnika, pa primere stare vizualne poezije, kjer se črke pojavljajo v obliki jelenov, pripovedoval bo o tem, kaj je navdih in kje so ga iskali veliki pesniki, skupaj z otroki bo pisal anagrame in haikuje.
No, vsega vam pa tudi ne moremo povedati.

Pripeljite otroke v Pesmovadnico na srečanje s pesnikom Miklavžem Komeljem.
Primerno za 8+. Obisk je brezplačen.

 

Filozofska fakulteta ob 18:00: Javna razprava o ZVis

Vabljeni na javno razpravo, na kateri bomo obravnavali zadnji predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Dobimo se v torek, 27. marca, ob 18.00 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (predavalnica 1A-RIM).
Na razpravi bomo najprej povzeli vsebino predloga. Nato bodo govorci in govorke predstavili svoja stališča o tematikah, na katere se bomo na razpravi osredotočili. Po predstavitvah bo čas še za vaša vprašanja, s katerimi bomo natančneje osvetlili vsebino predloga.
Teme, ki se jim bomo podrobneje posvetili, so:
JAVNA DOSTOPNOST REZULTATOV RAZVOJNE IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Smo v času, ko so tožbe mednarodnih založb uspele spodkopati Sci-hub in Researchgate, zmožni postaviti interes družbe na prvo mesto?
FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
Internacionalizaciji navkljub bodo tujci še naprej plačevali za študij, del predloga pa omogoča predvsem varčevanje.
MANDATI VODILNIH V VISOKEM ŠOLSTVU
Nedolgo po zadnjem poskusu (zdaj že bivšega) mariborskega rektorja Igorja Tičarja, da bi si že tretjič podaljšal pogodbo o zaposlitvi, smo priča predlogu o odpravi omejitve števila mandatov.
ŠIRJENJE DODATNIH VPISNIH POGOJEV
Težave z vpisom v visoko šolstvo, namišljene in realne, so vedno večje. Očitno jih bomo reševali s sprejemnimi izpiti in ostalimi dodatnimi vpisnimi pogoji - po možnosti plačljivimi.

 

Trubarjeva hiša literature

18:00 Gledališče zatiranih: Nova sošolka (predstavitev projekta)

»Nova sošolka« je delavnica za otroke in mladostnike, ki poteka po metodi gledališča zatiranih – forumsko gledališče. Namen delavnice je dvigniti občutljivost mladih do vrstniškega nasilja, jih spodbuditi, da o njem spregovorijo in opozoriti na pomembnost vloge opazovalcev.

Na delavnici mladim odigramo kratko predstavo, ki prikazuje različne oblike vrstniškega nasilja, nato pa jih pozovemo, da s svojimi predlogi v njej aktivno sodelujejo in spremenijo njen razplet. Preko tega mladi krepijo svoje čustvene in socialne veščine, raziskujejo svojo vlogo pri ustvarjanju okolja brez vrstniškega nasilja in načine soočanja z njim.

Na dogodku vam želimo predstaviti naše delo, pokazati, kako lahko z metodo forumskega gledališča prispevamo k večji občutljivosti mladih do vrstniškega nasilja in odpreti možnosti za nadaljnja sodelovanja. Zato v prvi vrsti lepo vabljeni pedagoški, mladinski in drugi strokovni delavci, ki delate z mladimi, dobrodošli pa tudi vsi ostali, ki vas omenjena problematika zanima. KUD Transformator in društvo SPREMEMBA.si

20:30 Feministične intervencije v filmu – Jasmina Šepetavc

Po letu 2017, gibanju #MeToo in javni artikulaciji razsežnosti patriarhalnega nasilja v družbi na splošno in filmski industriji specifično se v širši javnosti porajajo novi feministični premisleki filmov in odnosov moči, ki obstajajo v filmskih industrijah po svetu. A feministične intervencije in opozarjanja na vloge žensk v filmu obstajajo že od vsega začetka feminističnih filmskih teorij, ki svoj zagon dobijo predvsem v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Vzporedno so skozi zgodovino filma režiserke vseskozi ustvarjale uporniška feministična (ne vedno pod tem imenom) dela, filme, ki so ženske, njihova podrejanja in nasilja vsakdanjosti prvič artikulirala na velikem platnu. Ta dela so večinoma ostajala na margini filmske prepoznavnosti in kanonov, nekatera med njimi pozabljena ali skoraj izgubljena, ustvarjalke pa so bile velikokrat odrinjene na stran in predvsem finančno podhranjene. A hkrati je odkrivanje filmov uporniških žensk danes ključno, saj kaže na alternativne filmske zgodovine in kontinuirano iskanje tako raznolikih podob žensk kot tudi drugačnih načinov ustvarjanja. V predavanju se tako skozi izbrane filmske primere posvetimo vzporednim tokovom filmskega ustvarjanja – filmom, ki feministične premisleke uporabljajo taktično in politično – in feminističnim filmskim teorijam, ki že od vsega začetka artikulirajo razmere neenakosti, ki so nas vodile v leto 2017.

Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru programa Škratova čitalnica

 

Pocket Teater Studio ob 20:00: Translacija - Traslacion 1: Tatiana Kocmur, Alopecia areata

Site-specific performance

TRANSLACIJA - TRASLACIÓN (1)

An international cycle of performance art events based in Ljubljana, Slovenia

Alopecia areata je avtoinmunska bolezen, ki se je v zadnjih letih razširila med mladino. Etiologija alopecie areate je neznana. Čeprav so v mnogih primerih nastali po močnem emocionalnem stresu, do zdaj ni natančno dokazana patogeneza zaradi stresa.

Brez vstopnine

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka:

18:00 Večer SFA: Slovenski filmski arhiv 50 let

Mavrica

Pri fotografu, Peter Rojc, Janez Rojc, Metod Kosmač, Slovenija (Jugoslavija), 1968, digitalni format (posneto na 8mm), 6'
Opekarna Radomlje, Janez Kosmač,  Slovenija (Jugoslavija), 1970, digitalni format (posneto na 8mm), 9'
Golčaj, Matjaž Koncilija, Slovenija (Jugoslavija), 1978, digitalni format (posneto na 8mm), 7'
Diverzija, Janez Kosmač, Slovenija (Jugoslavija), 1960, digitalni format (posneto na S8mm), 4'
Stara Ljubljana, Ludvik Šnajder, Slovenija (Jugoslavija), 1983, digitalni format (posneto na S8mm), 7'
Bala, Brane Bitenc, Slovenija (Jugoslavija), 1980, digitalni format (posneto na S8mm), 7'
Komu zvoni, Toni Mueler, Slovenija (Jugoslavija), 1979, digitalni format (posneto na S8mm), 9'
Ko'b sodov ne'blo, Toni Mueler, Slovenija (Jugoslavija), 1983, digitalni format (posneto na S8mm), 9'
Njegov pogled, Matjaž Koncilija, Slovenija (Jugoslavija), 1980, digitalni format (posneto na S8mm), 6'
Portret mojstra in prijatelja, Janez Kosmač, Karol Steiner, Slovenija (Jugoslavija), 1984, digitalni format (posneto na S8mm), 14'
Program so pripravili Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS, Video in fotokino klub Mavrica in Studio MEG.

21:00 Večer Društva slovenskih režiserjev

Režiserji v dialogu: Pogovoriti se morava o snemanju

Večeri DSR z naslovom Režiserji v dialogu se odvijajo v obliki pronicljivega dialoga med režiserjema, ki ob odlomkih iz svojih filmov soočita svoji poetiki.
Nagrada Prešern​o​vega sklada snemalcu Marku Brdarju je bila pobuda za skupni marčevski večer Društva slovenskih režiserjev (DSR) in Združenja filmskih snemalcev Slovenije (ZFS).
Pogovarjali se bomo o ustvarjalnem sodelovanju med režiserji in snemalci, o sodelovanju, ki je včasih zelo osebno, včasih zelo profesionalno, vsekakor pa zelo odločilno za kakovost filma.
V prvi pogovorni liniji bodo sodelovali: Marko Brdar, Karpo Godina, Urša Menart, Mitja Ličen, Jure Černec, Matjaž Ivanišin, Gregor Božič​ in Lev Predan Kowarski, Pogovor bo usmerjal Metod Pevec. 

 

Kinodvor:

18:15 Ismaelovi duhovi (Les fantômes d'Ismaël), Arnaud Desplechin / Francija / 2017 / 135'

Arnaud Desplechin virtuozno preplete različne pripovedne niti v hipnotično, impulzivno in večplastno zgodbo o režiserju, ki ga preganjajo duhovi iz preteklosti.

21:00 Ana, ljubezen moja (Ana, mon amour), Cãlin Peter Netzer / Romunija, Francija, Nemčija / 2017 / 125'

Režiser je s svobodno priredbo romana Luminiţa, mon amour ustvaril intrigantno psihološko študijo duševne bolezni in njene ozdravitve, ki sledi vzponom in padcem burnega ljubezenskega razmerja.

Mala dvorana ob 18:30 in 20:15: Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

 

Komuna:

18:15 Oblika vode (The Shape of Water), domišljijska romantična drama, Guillermo Del Toro, ZDA, 123'

20:30 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'