Od etra do mesta

Metelkova mesto:

 

[A] Infoshop ob 19:00: veganska večerja

Kuha vegansko društvo.

 

Jalla Jalla ob 20:00: Matrak Attakk (anarchogrind crust, Liege), Ztratila se kočka (One-woman-dark-accordeon, Bruselj), Cyka Blyat (hc/crust, Železniki)

 

Gala hala ob 20:00: LEE »SCRATCH« PERRY & MAD PROFESSOR + selektor Ohoroho

Dame in gospodje, na oder Gala hale se bo v torek, 10.aprila 2018, povzpel eden in edini »The Mighty Upsetter«, znan tudi kot Pipecock Jackxon, Lee “Scratch” Perry!

Z velikim spoštovanjem bomo na Dub Clubu v Gala hali ( AKC Metelkova mesto) gostili eno izmed največjih legend reggae in dub glasbe kadarkoli, producenta, poeta, biznismena, pevca in inovatorja – marca 2018 že 82-letnega Lee »Scratch« Perryja, ki bo pri svojih častitljivih letih prvič nastopil v Ljubljani.

Njegov opus je neverjeten, njegova karizma neustavljiva, njegova ekscentričnost znana po vsem svetu. Glasbo je ustvarjal v svojem preprostem studiu »The Black Ark«, dokler ga ni, kot pravi urbana legenda, požgal sam. Distribuiral jo je predvsem preko svoje neodvisne založbe »Upsetter«, s svojim delom pa inspiriral producente vseh zvrsti glasbe širom zemeljske oble. Hite je produciral za glasbene velikane, kot so Bob Marley & The Wailers, Junior Byles, Max Romeo, The Heptones, Gregory Isaacs in Junior Murvin, sodeloval pa je tudi z najpomembnejšimi imeni svetovne glasbene scene, kot so Adrian Sherwood, Beastie Boys, The Orb, Ari Up, Keith Richards, če jih omenimo le nekaj.

Na turneji ga spremlja stari znanec Gala hale, Mad Professor, samouki navdušenec nad elektroniko, vodja studia in založbe Ariwa, ki je zaradi svojega prepoznavnega in unikatnega zvoka znana in cenjena po vsem svetu.

Vstopnina: 23 € na dan dogodka

 

Glasba:

 

Muzej novejše zgodovine Slovenije ob 18:00: Večer s Kvartetom Accademia

Klasična glasba

Ob razstavi Otto Dix: Der Krieg / Vojna – grafike 1920-24 (30. marec – 6. maj 2018)

Zasedba godalnega kvarteta: violinistki Mojca Fortin in Beti Bratina, violistka Gea Pantner Volfand in violončelist Zoran Bičanin

Program: dela Mikisa Theodorakisa, Samuela Barbera in Dmitrija Šostakoviča

Brez vstopnine

 

Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca ob 19:30: Ob klavirju

Klasična glasba

Rikardo Janjoš
Trio Ad hoc (Tim Jančar, klavir, Ana Dolžan, violina, Izak Hudnik, violončelo)

Spored:

Franz Liszt: Sonata v h-molu
Johannes Brahms: Klavirski trio št. 1 v H-duru, op. 8

Vstopnina: Rezervacija sedišča.

 

Prulček ob 20:00: Spoji - Lumber Jazz Quartet

Zasedba: Matic Mikola (saksofon), Nejc Skofic (klaviature), Peter Smrdel (bas), Borut Rampih (bobni).

LumberJazz Quartet se je prvič zbral proti koncu leta 2016 na pobudo bobnarja Boruta Rampiha. Po številnih dobrih odzivih na dosedanjih nastopih, se bodo tokrat na svojem prvem letošnjem koncertu predstavil s svežim programom. Slišali boste lahko od novih avtorskih skladb, do starih dobrih standardov in neparnih specialitet! Vabljeni v Prulček na večer jazza in improvizirane glasbe...

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Klub CD ob 20:00: Sons of Kemet

Shabaka Hutchings, saksofon; Theon Cross, tuba; Eddie Hick, bobni; Tom Skinner, bobni
Sons of Kemet so britanska jazzovska skupina, ki je bila ustanovljena leta 2011. Ustvarja energičen groove, ki spaja elemente jazza, rocka, glasb karibskega ljudstva in afriške glasbe. Že leta 2013 so bili proglašeni za jazz skupino leta, od takrat dalje pa so hit evropskih klubskih prizorišč in festivalov. Na svojem drugem nastopu v Ljubljani bodo predstavili najnovejši album "Your Queen Is A Reptile"", ki je izšel februarja 2018.
»...Ker v bendu paličice vrtita ta čas ena bolj dejavnih in cenjenih britanskih bobnarjev, je bilo vnaprej jasno le to, da bo glasba močno slonela na ritmiki. In če sta Rochford in Skinner s svojim mojstrskim bobnanjem pričarala nekašnega križanca med britanskim novim jazzom in karibsko karnevalskostjo, sta saksofonist in tubist, takrat, ko sta stopila v ospredje, glasbo spravila še na tirnice, ki smo jih vajeni iz neworleanskih uličnih muzik. Izvrsten drum’n’brass koncert, ki je upravičil mnenja, da bodo Sons of Kemet eden letošnjih vrhuncev.« Goran Kompoš, Mladina, 2015
Vstopnina: RAZPRODANO

 

Kino Šiška, Komuna ob 20:00: SUPERSUCKERS + EightBomb

Nekdanji Sub Popovi posebneži, odbiti garažni punk kavboji Supersuckers, ki so jih med drugim oboževali sam Lemmy Kilmister, Eddie Vedder, Cheap Trick, Willie Nelson in Little Steven, se aprila vračajo v Ljubljano. Pred njimi nas bodo za eksplozivno rokenrol zabavo ogreli domači psychobilly veterani EightBomb. Sam’ piči!

The Smoke of Hell in La Mano Cornuda – visoko v zrak iztegnjena mezinec in kazalec sredi vražjega rokenrol dima sta zaščitni znak hedonistične tolpe Eddieja Spaghettija že vse od omenjenih prvih albumov za založbo Sub Pop. Punkrockerji iz Arizone so leta 1989 treščili v Seattle, ravno v središče grunge brbotanja. Kavbojski klobuki in škornji namesto flanelastih srajc in allstark, spevni, himnični punk ‘n’ roll hedonizem namesto introvertiranih eksistencialističnih tekstov in hard rock/metal riffanja. Nihče ni bolj odstopal od profila Sub Pop zastavonoš zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa vendar so Supersuckers s svojo iskreno, srčno, energično seks-droge-alko-rokenrol-Satan-žur nefilozofijo osvojili lep del grunge publike, hkrati pa odjeknili po sceni garažnega rokenrola in kasneje – tudi v sodelovanjih s Steveom Earlom in Williejem Nelsonom – v vlogi odpadnikov country glasbe.

Na prehodu v novo tisočletje so bend zaznamovale težave z založbami in krajša kriza identitete, ki so jo prelomili z odločnim albumom Get It Together, nato je Eddie Spaghetti izdal nekaj solo plošč ter uspešno premagal raka. Supersuckers so se leta 2015 vrnili z novim albumom Holdin’ the Bag in ponovno visoko v zrak dvignili rogove ter kitare!

Ljubljanski EightBomb po desetih letih delovanja še vedno veljajo za skupino, ki jo je težko uvrstiti v en žanr. Nekateri jih označujejo za (neo)rockabilly, drugi za psychobilly, sami pa se vidijo kot rokenrol zasedbo pod sloganom “originalni, ne tradicionalni”. Z rednimi letnimi turnejami po Belgiji in Nizozemski ter s koncerti v Angliji, na Finskem, Nemčiji, Luksemburgu ter pri naših sosedih so se na tej sceni uveljavili na evropskem nivoju.

Leta 2015 je zaradi srčne kapi umrl ustanovni član in idejni vodja skupine Lou Jordaan. Kljub šoku so se fantje odločili, da do tedaj vložen trud ne bo zaman, zato so nadaljevali kot trio z gostujočimi kitaristi. Pred Supersuckers nam bodo predstavili svoj peti album, ki je pred kratkim izšel pri založbi Martin’s Garage/Street13.

Na dan 14 €

 

Odrske umetnosti, razstave in predavanja:

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: 48. TSD: Bralna uprizoritev nagrajenega besedila

Na natečaj za nagrado za mladega dramatika je prispelo 14 besedil, med katerimi bo žirija, ki jo sestavljajo: literarna zgodovinarka in teatrologinja dr. Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL Tomaž Gubenšek,dramaturginja Vilma Štritof, dramaturginja Klavdija Zupan ter literarni teoretik in zgodovinar Igor Žunkovič, izbrala zmagovalno besedilo.

Bralno uprizoritev besedila nagrajenega mladega dramatika 48. Tedna slovenske drame bodo izvedli študentje AGRFT-ja.

Brez vstopnine

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 18:30: Visoška kronika

"Prav ima gospod Bog, da nas še vedno tepe!"

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Oder pod zvezdami ob 19:00: Opice

Lutkovno gledališče Ljubljana predstavlja novo mednarodno koprodukcijo Opice izraelskega umetnika Amita Drorija, pri kateri sodeluje s Hazira – Performance Art Arena iz Jeruzalema, TJP-Centre Dramatique National d’Alsace iz Strasbourga in Theatre ..

Lutkovno gledališče Ljubljana predstavlja novo mednarodno koprodukcijo Opice izraelskega umetnika Amita Drorija, pri kateri sodeluje s Hazira – Performance Art Arena iz Jeruzalema, TJP-Centre Dramatique National d’Alsace iz Strasbourga in Theatre Garonne iz Toulousa. Izraelsko-francosko-slovenska koprodukcija je nastala v sklopu evropskega projekta N.A.P.P., ki skrbi za razvoj sodobnih lutkovnih pristopov v povezavi z digitalno umetnostjo. Svetovna premiera je bila 16. marca 2018 na festivalu Les Giboulées v Strasbourgu.

Robotsko obredje Opice v izvedbi ljudi in strojev je popotovanje v resničnost skupine eksotičnih robotskih opic. Ta, do popolne nadrobnosti izoblikovana bitja živijo v mehanskem univerzumu, ki briše meje med človekom in strojem, med "živimi" in "mrtvimi". Kot da se ne bi zavedale zunanjega sveta, opice živijo v svojem popolnem, umetnem mikrokozmosu. Ustvarjene so bile zato, da bi v nas po eni strani spodbudile občutek za globoko istovetenje, po drugi pa sprožile razmislek o razlikovanju od človeka in njegovih "misli". To tavanje med sočutjem in odmikom ustvarja odrsko resničnost protislovij in čustvene napetosti.

Meje med umetnostjo in znanostjo, med gibajočim se in statičnim, skritim in vidnim briše dvanajst izvajalcev: trije ljudje in devet robotskih opic, poleg njih pa še celo vesolje svetlobne in zvočne tehnike. Srečanje živih in neživih izvajalcev ustvarja odnose in čezvesoljsko interakcijo. Predstavo, ki jo je Drori s skupino svojih sodelavcev snoval in ročno izdeloval v obdobju petih let, odlikuje do obsedenosti natančno izdelano orodje – kot tristo strojev na odru skrbi za nadroben prikaz anatomskih lastnosti in izrazne mimike likov. V projektu so uporabljene t. i. odprtokodne tehnologije, EMG, tradicionalne in sodobne tehnike obdelave ter predelave lesa in kovine.

Vstopnina: 5.00 €

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Dantonova smrt

Georg Büchner: Dantons Tod, 1835
režiser: Aleksandar Popovski
Pet let po začetku francoske revolucije so v Franciji na oblasti jakobinci, struja revolucionarjev, ki pod vodstvom ekstremističnega Robespierra izvaja teror nad državljani in z neumorno pomočjo giljotine redči vrste morebitnih izdajalcev revolucije. Eden od voditeljev zgodnje revolucije, Georges Danton, se izmučen od krvi, ki jo je že zahtevala revolucija, odmika od politike med prijatelje, karte in ženske, medtem ko ga njegov politični somišljenik in prijatelj Camille Desmoulins nagovarja, da bi izkoristil svoj vpliv in se Robespierru ter njegovi vladavini terorja postavil po robu. Robespierre proti sovražnikom, ki jih vidi povsod, zagovarja skrajne ukrepe – predvsem usmrtitev kot edini način, da novoustanovljena francoska republika svoje ideale zaščiti pred ponovno vladavino privilegiranega razreda, aristokracije, rojalistov in njih somišljenikov. Robespierre Dantona zapre in ga privede pred Nacionalni konvent, ki je zaradi številnih že giljotiniranih političnih nasprotnikov v dvomih, ali bi pogubili tudi Dantona, torej moža, ki je leta 1792 rešil Francijo. Robespierre v imenu domovine in revolucije, ki naj bi po zgodovinskem pravilu žrla svoje lastne otroke in v vsakem primeru zahtevala številne žrtve, ker je taka pač njena narava in predpogoj za svobodo, poslance prepriča v Dantonovo krivdo. Na revolucijskem sodišču Danton pozove ljudstvo proti Robespierru in njegovi diktaturi, ki bi republiko zadušila v krvi. Ljudstvo ga najprej podpira, potem pa se tehtnica nenadoma prevesi …

 

Cankarjev dom, Gallusaova dvorana ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Nova pošta: 6

19. 2. 2016 ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiščeta podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj.

Kako bomo to preprečili? Kako bomo to preprečili?

Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladoletni prosilci za azil, ali to, da bi bili starši dijakov proti?

Režija: Žiga Divjak
Igrajo: Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

MGL - mala scena ob 20:00: Strašni starši, komedija

Razvpita komedija vsestranskega francoskega ustvarjalca Jeana Cocteauja je ob svoji krstni uprizoritvi v pariškem Théâtru des Ambassadeurs leta 1938 izzvala škandal. Zaradi njene domnevne amoralnosti so jo napadli mnogi kritiki ter dosegli celo začasno zaustavitev njenega igranja. Čez nekaj tednov so jo preselili v gledališče Théâtre des Bouffes-Parisiens, kjer je postala uspešnica in do izbruha druge svetovne vojne doživela okoli tristo ponovitev.
Strašni starši so dejansko dokaj izzivalna igra, ki v vodvilsko-komedijskem stilu govori o močno nenavadnih odnosih v precej nevsakdanji družini. Srednjeletna zakonca Yvonne in Georges živita s svojim že odraslim sinom Michelom in Yvonnino sestro Léonie, toda kot se za dobro komedijo s spektakularnim zapletom spodobi, stvari v tej družini še zdaleč niso takšne, kot so videti na prvi pogled. Léonie in Georges sta bila pred davnimi leti par, odnos med Yvonne in Michelom meji na incest, Georges pa skrivaj ljubimka z mlado Madeleine, ki ji laže, da je vdovec brez družine. Situacija se dodatno zaplete, ko se Michel zaljubi v Madeleine ter jo želi ostalim članom družine predstaviti kot ljubezen svojega življenja.
Igra o nerealiziranih, zatajevanih in prepovedanih oblikah ljubezni, ki jih je na primeru ekstravagantne petčlanske razširjene družine popisal Jean Cocteau, je sčasoma postala repertoarna stalnica tako na francoskih kot tujih odrih. Po njej sta nastala tudi dva odmevna filma: leta 1948 je Strašne starše z izvirno zasedbo režiral Jean Cocteau, leta 1953 pa je pod naslovomIntimate Relations nastala britanska različica režiserja Charlesa Franka.

 

Pocket Teater Studio ob 20:00: Moški v visokem stolpcu

Mono distopični kabaret

VSEBINA: Moški v visokem stolpcu je tragikomičen, distopični mono kabaret. Zgodba je postavljena v bližnjo prihodnost in bi jo lahko žanrsko opredelili kot sociološka znanstvena fantastika. Predstava v kateri edini protagonist – Hans – poskuša le preživeti, je kombinacija dramskega gledališča ter kabareta. Skozi songe (soul, blues, jazz), ki prepletajo celotno predstavo in so jedro le – te, se odvija alegorija današnjega časa, v katerem se bolj kot kadarkoli od konca druge svetovne vojne zopet dvigujejo nacionalistične in fašistične ideologije. Predstava je ustvarjena kot opozorilo na to, da se zgodovina lahko kaj kmalu ponovi v tisti najtemnejši, najgrozljivejši luči. Avtor je navdih za predstavo iskal v umetniških delih (The Man in the High Castle, Logan' s Run, 1984, Brazil, Do Androids Dream of Eletric sheep?,…).

Vstopnina: 15EUR

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #23

Stand up

Vstopnina: 3EUR

 

---

 

Vegova ulica (nasproti Glasbene matice) ob 17:00: Dogaja se / It is Happening #2: Klara Debeljak

Likovna razstava

V Ljubljani rojena likovna ustvarjalka Klara Debeljak, katere del družine je iz San Francisca, trenutno končuje študij humanističnih ved v Pragi. Po končani oblikovni gimnaziji je individualno razvijala odnos do likovnih medijev, od kolažev in stenskih poslikav do ilustracije na osnovi mešanja digitalnih in analognih tehnik. V karikirani figuraliki vidi igriv način za refleksijo sodobne družbe, poigravanje z različnimi plastmi oziroma prehajanje iz ene v drugo pa jo vseskozi navdihuje.

Triptih ilustracij "Sence" upodablja usmerjene množice v okoljih, ki so precej konkurenčno naravnana, vizualno nasičena in globalizirana. Sence se primarno pojavljajo kot odsev upodobljenih materij in kot transparentno stanje figur, skozi katere lahko beremo tudi to, kako neobčutljive ali pa preobčutljive so postale v takšnih okoljih.
Kaj je tisto, kar nas drži na gladini kaotičnega življenja? Občutek skupnosti in utrjenega centra? Smo sence ljudje, razdrobljeni delci (namišljenih) skupnosti, v hitenju in iskanju kdove česa, z redkim dvigom glave, s sramežljivim pogledom, s krhko povezanostjo?
Sence naših zmožnosti, ujete med lovljenje lastnih abstraktnih idej in potreb ter zahteve struktur, ki skoraj nevidno utelešajo moč mnogoterih (avtomatiziranih) družbenih vzorcev.

Brez vstopnine

 

Bežigrajska galerija 2 ob 19:00: Videofestival Narave in Miha Vipotnik

Tematska razstava

Tradicionalni štiridnevni mednarodni videofestival Narave predstavlja video dela dvanajstih avtoric in avtorjev, izbranih na razpisu, in spremljevalno razstavo fotografij. S krajšim pregledom video del na temo narave, se predstavlja tudi Miha Vipotnik, eden od začetnikov video umetnosti iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Na petnajstih vsakoletnih videofestivalih Narave v Bežigrajski galeriji 2, smo predstavili več kot dvesto video del umetnic in umetnikov iz osemindvajsetih držav. Predvajani so bili videi s časovnim trajanjem od ene minute in do celovečernega filma oziroma videa. Za vsak festival so bila izbrana video dela, ki so bila ustvarjena največ nekaj let nazaj od začetka vsakega festivala. Lani smo v posebnih projekcijah predvajali filme in videe Davorina Marca iz obdobja 1978 do 2016. Letos predvajamo izbor videov Mihe Vipotnika iz let 2000 do 2013, ki temeljijo na podobah iz narave.
Značilnost letošnjega videofestivala je, da temeljijo dela na uporabi digitalnih fotografij, ki jih avtorice in avtorji spreminjajo v gibljive podobe oziroma videe, ki učinkujejo kot dinamično zaporedje kadrov. Ob njihovem ogledu ne opazimo, da temeljijo v ustvarjanju in tvorjenju videov samo iz posameznih fotografij.
S festivalom nadaljujemo tradicijo Bežigrajskih galerij s predstavljanjem novih medijev. Ta sega v začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja tudi z multimedialnimi razstavami in dogodki ter računalniškimi projekcijami.
Miloš Bašin

Avtorji: Nina Baznik, Boris Beja, Oskar Cergolj, Domen Dimovski, Gaja Golja, Andreja Kranjec, Davorin Marc, Amir Muratović, Jaša Muller, Anže Sever, Sandra Vaupotič, Miha Vipotnik

Brez vstopnine

 

Galerija Vžigalica ob 19:00: Potovanje je praksa je potovanje je …, odprtje razstave

Naslov, kjer konec pomensko lovi začetek in ciklično ustvarja vedno nove pomene in poti, nakazuje izkušnje potovanja, morda celo vagabundstva, ki so značilne za doživljajsko ustvarjalno prakso Metoda Blejca. Po dvanajstih letih bivanja v Veliki Britaniji, kjer je magistriral na The Slade School of Fine Art (UCL) v Londonu, se je preselil "naprej" v Ljubljano in se s samostojno razstavo predstavlja v Galeriji Vžigalica.
"Vsi umetniki so si podobni. Sanjajo o tem, da bi počeli kaj družbenega, bolj sodelovalnega in resničnega od umetnosti." V teh besedah umetnika Dana Grahama prepoznamo tudi Metoda. Je eksperimentalni umetnik, oblikovalec, fotograf in mentor, ki se trenutno ukvarja predvsem s strategijami mirovanja in gibanja kot umetniške senzorične izkušnje, med drugim tudi po zgledu "hodečih umetnikov" Hamisha Fultona in Richarda Longa, za katera je značilno doživljanje poti in sprotno svobodno ustvarjanje efemernih del v popotni krajini, za katerimi ostane dokumentacija.
Za Metodovo umetniško delovanje sta značilni tudi integracija – preplet – umetniških praks in metodologija, ki temelji na tesnem sodelovanju z umetniškimi kolegi Dafne Louzioti (GR/GB), Scottom Schwagerjem (US/GB), Tajo Topolovec (SI) in Uno Rebić (HR/SI). Razstava v arhivskem delu predstavlja osem izkustvenih akcij preteklih potovanj, v dinamičnem delu pa jo z omenjenimi soavtorji procesualno dopolnjuje 11 javnih gibalnih in mentalnih eksperimentov za aktivno publiko, ki se po razporedu izvajajo v času razstave.
 

---

 

KOŽ ob 18:00: Aleš Šteger : Neverend, pogovor z avtorjem

Aleš Šteger je pesnik, pisatelj, esejist, urednik in generator številnih knjižnih in kulturnih pobud. Z več kot trideset prevedenimi izvirnimi knjigami in številnimi nagradami – med njimi sta nagrada za najboljše prevodno delo v ZDA in nagrada Horsta Bieneka Bavarske akademije umetnosti – je eden mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih avtorjev. Leta 2017 je postal redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo. Lani je izšel njegov poetični in hkrati družbenokritični roman, ki se dogaja v napetih časih, Neverend.

Z gostom se bo pogovarjala Tina Košir.

Brez vstopnine

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Zdravilne zgodbe za vedenjske izzive

Predstavitev knjige in pogovor s pisateljico.

Ste vedeli, da zgodbe lahko rešijo marsikateri vedenjski izziv kot so strah, žalovanje, nočne more in še marsikaj?

O tem in še čem bo ob izidu slovenskega prevoda knjige spregovorila avtorica Susan Perrow, avstralska pedagoginja, pisateljica, pripovedovalka terapevtskih zgodb in mednarodna predavateljica, ki je razvila umetnost terapevtskega pripovedovanja zgodb za otroke z vedenjskimi težavami in za otroke v težkih razmerah. Pogovor z njo bo vodil priljubljen norveški pedagog, neodvisni predavatelj in pisatelj Godi Keller.

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Modrost Indijancev – Vojko Kovačič (predavanje)

Številna stara ljudstva so nam zapustila veliko bogastvo, ki se ne meri samo z veličino kamnitih zgradb in skulptur. Modrost Indijancev je zapis brezčasnih načel in sporočil, ki so za črnega, rdečega, rumenega in belega človeka enaka.

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka:

18:00 Večer SFA: Slovenski filmski arhiv 50 let

Digitalizirani in restavrirani filmi iz Zbirke filmov v letu 2017

Vikend, Jože Bevc, Slovenija 1963, DCP, čb, 10'
Slovenija, ljubezen moja, Jože Pogačnik, Slovenija, 1991, DCP, barvni, 60'
Neme podobe slovenskega filma, Damjan Kozole, Slovenija, 1995, DCP, čb/barvni, 24'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

21:00 Fokus: Wes Anderson

Veličastni Tenenbaumi (The Royal Tenenbaums), Wes Anderson, ZDA, 2001, 35mm, 2.35, barvni, 109', sp

Otroci Etheline (Anjelica Huston) in Royala Tenenbauma (Gene Hackman) so imeli vse prej kot običajno otroštvo. Chas (Ben Stiller) je bil uspešen podjetnik, Richie (Luke Wilson) teniški prvak, posvojena hči Margot (Gwyneth Paltrow) pa avtorica dramskih besedil. A po ločitvi staršev se težko spoprimejo z realnostjo in se zaprejo vsak v svoj mali izolirani svet. Po naključju se cela družina znova sestane prav v trenutku, ko oče Royal oznani, da je zbolel za rakom in da si želi svoje zadnje dni preživeti med njimi.

 

Kinodvor:

17:00 Stefan Zweig: Slovo od Evrope (Vor der Morgenröte), Maria Schrader / Nemčija, Francija, Avstrija / 2016 / 106'

Za člane Kluba Kinodvor vstop prost.

Pogled v čas, ki ga je slavni avstrijsko-judovski pisatelj preživel v izgnanstvu – od leta 1936, ko je bil ob vzponu nacizma prisiljen za vedno zapustiti Evropo, do leta 1942, ko si je vzel življenje v brazilskem Petrópolisu.

20:30 Playing Men (Playing Men), Matjaž Ivanišin / Slovenija, Hrvaška / 2017 / 61'

Dokumentarni esej o moških in igri, dobitnik vesne za najboljši dokumentarec na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Mala dvorana ob 20:00: Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

 

Komuna:

18:30 Moški ne jočejo (Muškarci ne plaču), Alen Drljević, drama, Bosna, Hercegovina, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, 98'

20:30 Rdeči vrabec (Red Sparrow), Francis Lawrence, vohunski triler, ZDA, 139'